Pohod se je začel pred celovškim muzejem moderne umetnosti.

Spominska hoja po Celovcu

Prejšnji petek je bil v Celovcu občni zbor Zveze Bank, osrednje denarne in zadružne organizacije Slovencev na Koroškem. Na njem so potrdili bilanco za leto 2010 in ocenili, da je bilo poslovanje kljub težkim razmeram uspešno. Zveza Bank opravlja skoraj polovico svojega poslovanja v Sloveniji, okrog 20 odstotkov pa na Hrvaškem. V Ljubljani ima tudi svojo poslovalnico. V centrali v Celovcu in v sedmih podružnicah je zaposlenih 152 ljudi.

Združenje Platforma proti oživljanju fašizma, nacizma in antisemitizma Memorial Kaernten/Koroška, ki ga vodita znana koroška slovenska časnikarja Horst Ogris in Franc Wakounig, je prejšnji petek priredilo Spominsko hojo za žrtve nacizma. Letos so z njo posebej počastili spomin na deset doslej zamolčanih žrtev nacizma, med katerimi so bili tako Slovenci kot Nemci, ki jih je nacistično sodišče v Celovcu pod vodstvom dr. Rolanda Freislerja 6. januarja leta 1945 obsodilo na smrt z obglavljenjem ali obešanjem. Usmrčeni so bili 12. januarja v Gradcu. Dr. Roland Freisler se je zapisal v zgodovino kot človek, ki je obsodil na smrt nad pet tisoč ljudi. Na žalostno smrt teh ljudi spominja le skromen spomenik na pokopališču v Škocjanu/St. Kanzian ob Klopinjskem jezeru v Podjuni, v občinah Labot/Lavamuend in Etni vasi/Ettendorf, od koder so bili tudi doma nekateri usmrčeni, pa ni javnega kraja spominjanja.

Petkova spominska hoja, ki se je je udeležilo nekaj sto ljudi, med katerimi so bili tudi predstavniki slovenskih organizacij na Koroškem, se je začela na dvorišču Muzeja moderne umetnosti v Celovcu, kjer je bil med drugo svetovno vojno sedež gestapa. Zapel je moški pevski zbor Vinko Poljanec iz Škocjana, v katerem poje tudi nekaj potomcev umorjenih, govoril pa je namestnik deželnega glavarja Koroške dr. Peter Kaiser. Kolona udeležencev je nato molče prehodila pot do deželnega sodišča, kjer so deseterici izrekli smrtno obsodbo. Tu se je zboru iz Škocjana pridružil še mešani zbor Danica iz Šenprimoža/St. Primus iz Podjune, o pomenu spomina na mrtve in o predolgem javnem zamolčevanju slovenskih žrtev pa je govoril predstojnik Slovenskega raziskovalnega inštituta iz Celovca dr. Avguštin Malle. Kaže, da bodo na stavbo deželnega sodišča kmalu namestili dvojezično tablo z imeni vseh, ki jih je nacistično sodišče obsodilo na smrt. Med udeleženci svečanosti so bili namreč tudi predstavniki deželnega sodišča.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Šport / petek, 7. maj 2010 / 07:00

Danes povratna tekma za naslov prvakinj

Kranjska Gora - Minuli torek se je začelo sklepno dejanje državnega prvenstva v košarki za ženske. V velikem finalu, kjer moči merita ekipi Merkurja iz Celja in HIT-a iz Kranjske...

Objavljeno na isti dan


Tržič / torek, 6. november 2007 / 07:00

V Kovorju odpadki sosedov

Občina Tržič bo dovolila Kranju odlaganje dela odpadkov na deponiji Kovor. Gre le za začasno pomoč sosedom.

Slovenija / torek, 6. november 2007 / 07:00

Zakon naj dopolnijo

Ustavno sodišče je odločilo, da je pet členov zakona o financiranju občin v neskladju z ustavo.

Naklo / torek, 6. november 2007 / 07:00

Četrt stoletja za vežice

V Spodnjih Dupljah so v nedeljo odprli poslovilne vežice, na kar so dolgo čakali.

Kultura / torek, 6. november 2007 / 07:00

Znak kulturne šole v Radovljico

Radovljica - Zveza kulturnih društev Slovenije je pred nedavnim nekaj slovenskim osnovnim šolam podelila priznanja za kulturne šole leta 2007. Med njimi je edina na gorenjskem pr...

Kranj / torek, 6. november 2007 / 07:00

Slike Biserke Komac na Domplanu

Kranj - Razstavišče v podjetju Domplan na Bleiweisovi cesti v Kranju, v teh jesenskih dneh plemenitijo dela likovne ustvarjalke Biserke Komac. Komačeva, po stroki sicer grafična...