Spominska hoja po Celovcu

Združenje Platforma proti oživljanju fašizma, nacizma in antisemitizma Memorial Kaernten/Koroška, ki ga vodita znana koroška slovenska časnikarja Horst Ogris in Franc Wakounig, je prejšnji petek priredilo Spominsko hojo za žrtve nacizma. Letos so z njo posebej počastili spomin na deset doslej zamolčanih žrtev nacizma, med katerimi so bili tako Slovenci kot Nemci, ki jih je nacistično sodišče v Celovcu pod vodstvom dr. Rolanda Freislerja 6. januarja leta 1945 obsodilo na smrt z obglavljenjem ali obešanjem. Usmrčeni so bili 12. januarja v Gradcu. Dr. Roland Freisler se je zapisal v zgodovino kot človek, ki je obsodil na smrt nad pet tisoč ljudi. Na žalostno smrt teh ljudi spominja le skromen spomenik na pokopališču v Škocjanu/St. Kanzian ob Klopinjskem jezeru v Podjuni, v občinah Labot/Lavamuend in Etni vasi/Ettendorf, od koder so bili tudi doma nekateri usmrčeni, pa ni javnega kraja spominjanja.

Petkova spominska hoja, ki se je je udeležilo nekaj sto ljudi, med katerimi so bili tudi predstavniki slovenskih organizacij na Koroškem, se je začela na dvorišču Muzeja moderne umetnosti v Celovcu, kjer je bil med drugo svetovno vojno sedež gestapa. Zapel je moški pevski zbor Vinko Poljanec iz Škocjana, v katerem poje tudi nekaj potomcev umorjenih, govoril pa je namestnik deželnega glavarja Koroške dr. Peter Kaiser. Kolona udeležencev je nato molče prehodila pot do deželnega sodišča, kjer so deseterici izrekli smrtno obsodbo. Tu se je zboru iz Škocjana pridružil še mešani zbor Danica iz Šenprimoža/St. Primus iz Podjune, o pomenu spomina na mrtve in o predolgem javnem zamolčevanju slovenskih žrtev pa je govoril predstojnik Slovenskega raziskovalnega inštituta iz Celovca dr. Avguštin Malle. Kaže, da bodo na stavbo deželnega sodišča kmalu namestili dvojezično tablo z imeni vseh, ki jih je nacistično sodišče obsodilo na smrt. Med udeleženci svečanosti so bili namreč tudi predstavniki deželnega sodišča.