Jubilej Alpskega kvinteta

Petindvajseti Alpski večer v soboto, 14. maja, ob 20. uri v Športni dvorani na Bledu bo tudi 45-letni jubilej Alpskega kvinteta.

Narodno-zabavna glasba bo v soboto, 14. maja, znova praznovala, vendar bo tokrat praznik nekaj posebnega. Ob 20. uri se bo v Športni dvorani na Bledu z igranjem in petjem v živo začel jubilejni 25. Alpski večer, na katerem bo nastopilo 15 znanih slovenskih in tujih narodno-zabavnih ansamblov, z njimi pa bodo na odru tudi folkloristi in godbeniki. Večer bosta povezovala Ana Tavčar in Boris Kopitar. Alpski večer tako ohranja primat enega najstarejših koncertov narodno-zabavne glasbe v Sloveniji, na katerih je doslej igralo in pelo okrog štiri tisoč glasbenikov in pevcev, skupaj pa je bilo na vseh večerih blizu sto tisoč ljudi. Z Alpskim večerom pa bo praznoval tudi njegov začetnik in vsakoletni organizator Alpski kvintet, ki praznuje letos 45-letnico neprekinjenega igranja. Le redki slovenski narodno-zabavni in ansambli v drugih zvrsteh glasbe se lahko pohvalijo s tako obletnico.

Z Jožetom Antoničem iz Zgornjih Gorij, ustanoviteljem in dolgoletnim vodjem Alpskega kvinteta, z Janezom Perom iz Mengša, najstarejšim članom in sedanjim vodjem Alpskega kvinteta, ter s Stanetom Knificem iz Kranja, ki že dolgo sodeluje v kvintetom in organizira blejske Alpske večere, smo se pogovarjali o preteklosti in sedanjosti Alpskega kvinteta in njegovega večera. Idejo za Alpski večer je Antoničeva. Povedal jo je leta 1986 v Gorjah, kjer je kvintet praznoval 20-letnico delovanja. Za besedo sta ga prijela dolgoletni vodja blejskega golfskega igrišča Marko Božič in predsednik blejske Turistične poslovne skupnosti Branko Čop. Leta 1987 je »beseda meso postala« in na Bledu se je začelo obdobje Alpskih večerov, ki so z glasbeniki in gosti obogatitev blejske turistične ponudbe.

Alpski kvintet pa je na glasbeno sceno stopil leta 1966. Najprej doma, potem pa na tujem, najprej v Alzaciji v Franciji in nato v Švici. Navdušeni mladi glasbeniki Ivan Prešeren - Žan (trobenta), Jože Šmid (klarinet in vodja ansambla), Niko Kraigher (harmonika), Peter Kejžar (bas) in Jože Antonič (kitara) so tvegali na poklicni glasbeni poti in uspeli. Z značilnim alpskim slogom igranja so najprej z Avsenikovimi, nato pa vedno bolj s svojimi skladbami osvajali Avstrijo in Nemčijo in tako postali v tujini eden od najbolj znanih in najuspešnejših ansamblov. V njem so igrali izvrstni glasbeniki, na primer Jože Burnik in Vinko Sitar, in peli odlični pevci, med njimi Simona Vodopivec, Janko Ropret, Braco Koren, Irena Vidic, Sandi Vouk in seveda Ivanka Krašovec in Oto Pestner. Iz »starih časov« kvinteta, ko sta se poslovila Jože Antonič in Vinko Sitar, v sedanji sestavi igrata vodja ansambla in basist Janez Per ter harmonikar Edi Semeja. Poleg njiju so člani pomlajenega kvinteta trobentač Damir Tkavc, klarinetist Franjo Maček in kitarist Marjan Rolc. Pojeta pa Anita Zore in Miha Možina.

Jože Antonič piše o kvintetu knjigo, Televizija Slovenija pa bo posnela o glasbenikih posebno oddajo. O uspešnosti in priljubljenosti kvinteta veliko pove podatek, da je v tujini izdal eno diamantno in pet zlatih plošč, doma pa dve. Njegovi člani, še posebej Ivan Prešeren in Jože Burnik, pa tudi Jože Antonič in drugi so v zakladnico slovenske narodnozabavne glasbe položili nekaj sto viž, od katerih so nekatere že postale ljudske.