Najbolj znani so po rezancih

Pred prazniki smo obiskali kmetijo Lužar v Kladjah v Žirovskem Vrhu, ki je v zadnjih dveh letih postala znana po domačih rezancih, piškotih in kruhu.

Kladje – Pred kratkim so Lužarjevi za ocvirkovo potico in orehove rogljiče prejeli dve zlati priznanji Biotehniškega izobraževalnega centra Naklo, že lani tudi za rezance, krhke flancate in kruh, na znanih Dobrotah slovenskega podeželja na Ptuju pa tudi že srebrno priznanje za kruh s semeni in polbeli kruh. »Kmetujemo na dobrih sedmih hektarjih, od tega približno polovico odpade na gozd. Nekaj časa namenimo živinoreji, pridelamo nekaj krompirja, nadaljujem pa tudi že več rodov dolgo tradicijo čebelarstva,« kmetijo opisuje gospodar Peter Hladnik, po domače Lužar iz Kladij, ki je sicer zaposlen v žirovskem Kladivarju: »Samo od kmetije bi bilo težko živeti, še težje je kupiti nov stroj, čeprav je v zadnjih letih bolje zaradi subvencij.«

Kljub temu ali prav zato se je žena Majda pred dobrima dvema letoma odločila za dopolnilno dejavnost, pred letom pa celo pustila dotedanjo zaposlitev in ostala doma, na kmetiji. »Odločitev sicer ni bila lahka, vendar imam veselje do dela na kmetiji in tudi do peke. Že takrat, danes pa se je moje prepričanje še poglobilo, sem verjela, da imajo kupci radi pekovske izdelke, ki so narejeni na tradicionalen način,« pravi Majda Hladnik. Pri delu staršem pomagata še sin Gašper in hči Katja, tudi mama Slavka Hladnik je vedno pripravljena priskočiti na pomoč.

»Že doma sem kot deklica z babico Ano rada pekla kruh v krušni peči. Pred časom sem spoznala, kako druge kmetice pečejo za svoje kupce, ko pa mi je mož doma postavil krušno peč, sem tudi sama poskusila,« se spominja začetkov. Njeni izdelki poleg priznanj, ki smo jih omenili zgoraj, hvalijo tudi kupci. Tako smo na nedavni Salamiadi na Javorču slišali mnoge pohvale za kruh in rezance, tudi ob našem obisku je gospodinja prejela kar dva klica kupcev – tokrat niso naročili novih izdelkov – dobronamerno sta svetovali, da naj tudi v prihodnje obdrži dobro kvaliteto izdelkov. »Pri ročni izdelavi so med serijo izdelkov odstopanja, ker pa so sestavine vedno enake, je tudi kvaliteta vedno visoka,« odgovarja Lužarjeva Majda, ki izdelke ponuja pod lastno blagovno znamko Lužar ali pod znamko Babica Jerca, izdelki s Škofjeloških hribov.

Kmetija Lužar je najbolj znana po ročno izdelanih rezancih, tudi piškoti so zelo okusni, kruh takšen, kot so ga pekle babice. Vseh sestavin na kmetiji nimajo, predvsem moko, nekaj jajc dobijo tudi pri sosedih. »Za dobre rezance so najpomembnejša kvalitetna, domača jajca, vložiti pa je treba tudi nekaj truda in duše,« skrivnost njihovega najuspešnejšega izdelka pojasnjuje Majda in nadaljuje: »Mi jih zamešamo, testo pa nato počiva in se suši na zraku, tudi na roko so rezani. Čeprav je tako bolj zamudno, pa so na ta način delali včasih. Tudi to daje rezancem pravi okus in videz.«

Lužarji doma ne prodajo veliko izdelkov, zato pa več na kmetijskih tržnicah pridelkov in izdelkov (blagovna znamka Babica Jerca), pri številnih mesarjih (Čadež, Oblak, Gregorc, Podobnik, Žunar) in tudi pri številnih zasebnih ali zadružnih trgovinah od Tržiča do Ljubljane. Veseli so, da v zadnjih mesecih zadruge posvečajo več pozornosti izdelkom s kmetij, tako v Žireh kot tudi v Stari Loki, kjer je urejen kotiček Ko veš, kaj ješ.

O predlogu obrtne zbornice, da bi morali omejiti ali kako drugače urediti dopolnilne dejavnosti na kmetijah, Hladnikovi pravijo, da niso konkurenca obrtnikom: »Naši izdelki so dražji od obrtniških, moramo imeti vse dokumente, spričevala ali certifikate kot obrtniki in smo hkrati omejeni pri količinah. Kake dodatne zaposlitve si sploh ne bi mogli privoščiti.« Majda pravi, da si tudi v prihodnje ne želi množične proizvodnje, saj bi s tem le težko obdržala kvaliteto izdelkov, Peter pa dodaja, da bo rajši poskrbel za še kako čebeljo družino več na kmetiji Lužar.