Na Jošt zaradi tradicije in rekreacije

Besedilo: Danica Zavrl Žlebir
Kategorija: Kranj / sreda, 4. maj 2011 / 06:00

Tradicionalnega prvomajskega srečanja na Joštu se je spet udeležilo veliko število ljudi, ki jih tja privabljajo tradicija, rekreacija, druženje, morda vse bolj tudi delavska solidarnost.

Jošt - Vsakoletna prvomajska praznovanja mednarodne delavske solidarnosti, ki v spomin na žrtve delavskih demonstracij pred stoletjem v Chicagu potekajo tudi pri nas, so na shodih spet združila veliko ljudi. Na Joštu nad Kranjem, kjer je prireditelj srečanja Svet gorenjskih sindikatov, je bil letos praznični govornik predsednik sindikata Rajko Bakovnik. Spregovoril je o današnjem nezavidljivem položaju delavstva, o krivičnih in neprijaznih vladnih reformah, ki smo jim priča zadnje leto, o vse šibkejšem gospodarstvu, izgubljanju delovnih mest in krnitvi delavskih pravic. Rešitev iz zagat, blokad in skoraj nevzdržnih delovnih in življenjskih razmer pa vidi v uporu proti kršitvam veljavne zakonodaje, proti slabim zakonom, proti krivičnim reformam in v spoznanju, da se nič ne bo zgodilo samo po sebi, da k boljšemu položaju delavstva ne bodo prispevali ne politiki ne vlada ne delodajalci, pač pa ljudje sami. Spomnil je na neustavljivo moč povezanega delavstva.

Kaj ljudi vsako leto za praznik dela vleče na Jošt?

Ana Pogačnik iz Besnice: »V največji meri tradicija in rekreacija. Že prvomajska budnica nas predrami, da se odpravimo proti vrhu. Z možem sva že v pokoju in so sedaj mlajši v skrbeh za svoj položaj in delo. Kdor je priden, delo lahko dobi. Res pa je, da imajo zaposleni danes malo pravic.«

Sandi Ferjan z Luž: »Na Jošt prihajam zaradi delavske zavesti. Nekaj let nisem prihajal, sedaj pa sem po dvanajstih letih spet tu. Kot poklicni šofer sem imel veliko stika z Nemčijo, kjer sem videl, da sindikati za delavce znajo izboriti pravice. Pri nas pa so zaposlenim velikokrat močno kršene.«

Sara Tumpič iz Tržiča: »Kot študentka na lastni koži sicer še ne vem, kakšen je položaj delavcev. Na prvomajska srečanja pa sem s starši in prijatelji že nekajkrat prišla. Všeč mi je, ker se zbere veliko ljudi in ker je vselej prijetno druženje.«

Drago Selan iz Srednje vasi: »Na Jošt prihajam že več let, sedaj z ženo in prijatelji. Prvi maj je priložnost za druženje, kot sindikalist pa se zavedam tudi vse večjega pomena tega delavskega praznika. Danes se je treba za delavske pravice kar močno boriti, niso več samoumevne.«