Posebna pozornost gospodarskemu kriminalu

Besedilo: Simon Šubic
Kategorija: Kronika / ponedeljek, 2. maj 2011 / 06:00

Ministrstvo za pravosodje je v medresorsko usklajevanje poslalo predlog novele kazenskega zakonika, ki naj bi ga vlada obravnavala že maja. Največ sprememb je na področju gospodarskega kriminala.

Kranj - Veljavni kazenski zakonik ne določa opredelitve pojma gospodarske dejavnosti, kar po ugotovitvah pravosodnega ministrstva povzroča številne dvome in negotovosti v sodni praksi. V zakonski noveli gospodarsko dejavnost opredeljujejo kot vsako dejavnost, ki se za plačilo opravlja poklicno ali organizirano. »S tem bo omogočeno, da bodo kot gospodarska kazniva dejanja obravnavane različne kršitve, ki sodijo v širši pojem zlorabe položaja in pooblastil ali med koruptivna dejanja na področjih, ki po naravi niso gospodarska oziroma pridobitna. Gre za primere, znane iz prakse pri zlorabah ali podkupovanju v zdravstveni ali športni dejavnosti, na področju izobraževanja, raziskovanja in pri drugih oblikah delovanja zunaj gospodarstva, tudi v humanitarnih oziroma dobrodelnih in drugih podobnih organizacijah,« pojasnjujejo na ministrstvu.

Na novo se tudi določajo podlage za obravnavo gospodarskih kaznivih dejanj. Noveliran kazenski zakonik bo tako jasno ločeval stečajno goljufijo od povzročitve stečaja z nevestnim gospodarjenjem, kaznivo dejanje preslepitve pri pridobitvi in uporabi posojil ali ugodnosti bo po novem vključeval tudi nenamensko porabo zakonito pridobljenega posojila. Novela predvideva tudi kaznivost vsakršnega položaja pri opravljanju gospodarske dejavnosti, povezanega z danim zaupanjem, ne samo vodstvenega. Na novo bodo določili tudi obravnavo kaznivih dejanj izdaje nekritega čeka in zlorabe bančne ali kreditne kartice ter davčne zatajitve in tihotapstva.

Predlog novega kazenskega zakonika zaradi učinkovitejšega varovanja proračunskih in drugih javnofinančnih sredstev vpeljuje tudi novo kaznivo dejanje oškodovanje javnih sredstev kot posebno obliko že sedaj kaznivega nevestnega dela v službi. Storilci novega kaznivega dejanja bodo po novem predlogu poleg uradne osebe lahko tudi javni uslužbenci, ki delujejo pri uporabniku javnih sredstev. Z novim kaznivim dejanjem so varovana tudi javna sredstva, ki jih prejmejo pravne osebe oz. zasebniki za zagotavljanje javne dobrine (npr. zdravniki, notarji, odvetniki, kulturni delavci, poklicni športniki …). Kazniva bo tudi opustitev nadziranja, kot možni storilci pa so v to zajete vse uradne in pooblaščene osebe državnih in občinskih organov, kadar so dolžne nadzirati razpolaganje z javnimi sredstvi.