Setev koruze se je začela

Letos na Gorenjskem zgodnejša setev koruze kot prejšnja leta, posejali jo bodo na okrog 3600 hektarjih.

Kranj - Setev koruze so prvi začeli na Sorškem polju, v okolici Kranja in na Cerkljanskem, kjer je bila setev za teden dni zgodnejša kot lani. V pridelavi koruze se uporablja samo še hibridno seme znanih semenarskih hiš. V ponudbi je bilo vsaj v času naročila okrog 120 hibridov koruze za gorenjsko pridelovalno območje, med hibridi pa so razlike minimalne, tako da sta na odločitev za nakup določenega hibrida pri večini pridelovalcev največ odtehtala cena in pogoji plačila. Po dvajsetem aprilu in pred zadnjim dežjem je bila letos na Gorenjskem že kar močna suša, najbolj je primanjkovalo vlage travam, žitom in tudi oljni ogrščici, saj posevki že zaostajajo v rasti. Zaradi nadpovprečno toplega in suhega aprila so se tudi slabše razraščali, kar že kaže na to, da letos ni pričakovati zelo visokih pridelkov pri žitih in na travnikih, pravi Marija Kalan iz Kmetijsko svetovalne službe Kranj.

Pri obdelavi zimske brazde je bilo bolje kot vrtavkasto brano uporabiti predsetvenik, ki tla zgolj zravna inzgosti setveni sloj, z njim pa se veliko bolje ohrani grudičasta struktura tal, ki je za rast rastlin tudi najboljša.

Približno trideset do štirideset odstotkov koruze bo letos posejane v maju po spravilu trav ter mešanice trave in detelje z njiv. Če ne bo zadosti padavin še do košnje in v času setve, je pričakovati, da bodo lahko ti posevki slabši, saj bosta že trava ter mešanica trave in detelje počrpali kar precej zimske vlage. Lahko se zgodi, da bodo pridelki manjši za okrog dvajset do trideset odstotkov.

»Večina semena je tudi obdelanega z insekticidi, pridelovalci koruze pa morajo za setev še vedno uporabljati prilagojene podtlačne sejalnice, ki imajo izpuh zraka usmerjen k tlom, da morebiti insekticidnega prahu s semena veter ne odnaša v okolico. Še posebej je potrebna pazljivost pri setvah v tako suhem vremenu, kakršno je bilo prejšnji teden. Z insekticidom obdano seme ne sme ostajati na površju, raztroseno ali nepokrito, semena na koncih njiv pa morajo biti zadelana v tla ali pa jih je treba pobrati. Pomembno je tudi, da so vse vreče temeljito izpraznjene. Pri polnjenju sejalnice praznih vreč ne smemo otresati v okolico, še posebej če so v bližini površine s cvetočim regratom oziroma drugimi cvetočimi rastlinami, kjer se lahko zadržujejo čebele. Insekticid, s katerim je obdana koruza, je za čebele zelo nevaren, zato priporočam, da se izpraznjena vreča zvije in shrani v večjo plastično vrečo, s katero bomo lahko prazne vreče od semena koruze oddali na mesta, kjer se zbira takšna odpadna embalaža,« še pravi Marija Kalan.

Ker koruza do petega lista potrebuje zelo malo dušika, se odsvetuje gnojenje v času setve z večjimi odmerki dušičnih gnojil, še posebej na območjih, ki so predvidena za zajem pitne vode. Če se koruza dobro gnoji z živinskimi gnojili, v času setve ob dobri založenosti tal s fosforjem in kalijem lahko gnojenje z mineralnimi gnojili povsem opustimo. Ko koruza pride v fazo petega do šestega lista, pa se jo dognoji z dušičnimi gnojili. Za boljši izkoristek dušičnih gnojil in zaradi manjše emisije dušika v ozračje Marija Kalan priporoča, da se koruza ob dognojevanju okoplje. Okopavanje koruze zelo ugodno vpliva na razvoj korenin, z okopavanjem pa se bolje ohranja tudi vlaga v tleh.

Kmetijsko svetovalna služba Kranj pri Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije (KGZS) priporoča vsem pridelovalcem koruze, da se dosledno držijo priporočil FURS-a glede varovanja čebel in naravnih virov pri setvi koruze in pri vseh nadaljnjih ukrepih varstva rastlin.