Zakon o prostovoljnem delu – sramota za Slovenijo!

Gospod minister Svetlik, velik zagovornik zakona o prostovoljnem delu, medsosedski pomoči, ali se sploh zavedate, v kaj se spuščate?

Kako naj pošten človek gleda nekoga, ki je v stiski, bil prizadet ob naravni nesreči, je star in si težko pripravlja kurjavo ali obdela košček zemlje, da si pridela nekaj hrane, ne da bi mu priskočil na pomoč. Slovenija se je po vojni, opustošena in osiromašena, postavila in opomogla prav z veliko mero prostovoljnega dela. Pomoč drug drugemu ni samo humano delo, je tudi druženje, sklepanje prijateljstva in način dobrih sosedskih odnosov. Brez medsebojnih povezav si je na podeželju težko zamisliti življenje.

 

Snovalci tega nesmiselnega zakona se premalo zavedajo, kako je bila po vojni medsebojna pomoč potrebna, da smo preživeli krizo. Naša vas je bila med vojno izseljena in delno požgana. Ko so se vaščani vrnili iz pregnanstva, so prišli v prazne nekateri tudi požgane hiše. Takrat se je izkazalo, kaj pomeni prostovoljstvo, pomoč drug drugemu. Prostovoljci so prišli iz vseh vetrov, jeseniški železarji, vojaki, študenti, ljudje iz sosednjih vasi, z vso to solidarnostjo se je vas znova postavila na noge. In kasneje, pri gradnji kulturnega doma, ki je ponos vasi, je bilo opravljenih dvaindvajset tisoč prostovoljnih delovnih ur. Pri obnovi gasilskega doma in gradnji požarnih bazenov v vaseh petnajst tisoč ur. Železniška postaja v Globokem je sad prostovoljnega dela v letu 1951/52, prav tako je bil s prostovoljnim delom zgrajen vodovod v Globokem l. 1953. Še bi lahko našteval in zagovarjal, kaj pomeni prostovoljno delo. To je bogastvo ljudi, ne pa izguba za državo. Skratka, ta zakon je sramota za vse poštene in pridne Slovence. To je moje mnenje.

 

S spoštovanjem

Ciril Zupan