Pripravljeni na nov krog pobotov

Besedilo: Boštjan Bogataj
Kategorija: Gospodarstvo / / 06:00

"Pri prvem obveznem pobotu nam je na Gorenjskem uspelo pobotati za šest milijonov evrov dolga. Mislim, da bo šlo v prihodnjih krogih še bolje," pravi Zdenka Kajdiž.

Kranj – Naslednji predvideni pobot bo 13. maja, čeprav potekajo dogovori, da bi ga lahko prestavili za kak teden (da bi bil obračun DDV in prijava pobota usklajena). Če rok za oddajo prijav obveznosti, s katerimi poslovni subjekti zamujajo, ne bo spremenjen, bodo lahko dolžniki začeli prijavljati že 6. maja. V obvezni pobot morajo dolžniki prijaviti vse svoje obveznosti, pri katerih zamujajo s plačili. V prvi krog so morali prijaviti vse dospele obveznosti, tudi tiste, ki so nastale pred uveljavitvijo zakona, in obveznosti, ki so zapadle do dneva pred pobotom. V naslednjem krogu pa morajo obveznosti prijaviti vsi, ki jih do sedaj niso, ter tudi tisti, ki so sicer sodelovali v aprilskem pobotu, vendar imajo nove obveznosti, ki so dospele po prvem krogu in jih niso poravnali na drug način.

»Vprašanj o obveznem pobotu je veliko, naj pa najprej poudarim, da morajo v obvezni pobot prijaviti obveznosti (kjer dolžniki zamujajo s plačili) le enkrat. Vse, kar ni pobotano, pa lahko nato dolžniki, če obveznost prej ni plačana, prijavijo v prostovoljni pobot,« pojasnjuje Zdenka Kajdiž, vodja kranjske izpostave Ajpesa. V Sloveniji so dolžniki v prvem krogu prijavili za 1,4 milijarde evrov dolga, na Gorenjskem 111 milijonov evrov. Od tega je bilo v Sloveniji pobotanih devetdeset milijonov, na Gorenjskem šest milijonov evrov obveznosti. Svoj dolg je na Gorenjskem prijavilo 1983 poslovnih subjektov, od tega največ gospodarskih družb (60 odstotkov) oziroma samostojnih podjetnikov (36 odstotkov). »Precejšnjo udeležbo pričakujemo tudi v naslednjem krogu, saj nekaterim dolžnikom zaradi različnih (časovnih, tehničnih) težav prijav do 15. aprila žal ni uspelo oddati,« pričakuje vodja kranjske izpostave.

Dolžniki oziroma računovodski servisi so imeli največ težav z urejanjem digitalnih potrdil in pooblaščanjem, saj je prijavo v obvezni pobot mogoče oddati le prek spleta in oddajo potrditi z elektronskim podpisom. »V petek, 15. aprila, smo podaljšali delovni čas in omogočili zaključevanje oddaje prijav do 24. ure. Zadnja dva dneva so nam skoraj telefoni pregoreli, v izogib temu pa dolžnike prosimo, da si za naslednji krog pobota vzamejo več časa. Prijavo lahko do zaključka, v naslednjem krogu predvidoma 13. maja, še popravijo, dodajo ali zbrišejo,« pojasnjuje Zdenka Kajdiž. Tudi na morebitne napake ali pomanjkljivosti bodo na Ajpesu lažje reagirali in opozorili nekaj dni pred zaključkom.

Tako so pomagali podjetniku, ki svojega dolga ni prijavil kot samostojni podjetnik, ampak kot družba z omejeno odgovornostjo v njegovi lasti, kar bi pomenilo, da bi mu na eni strani ostal dolg, na drugi pa bi si nakopal nepotrebne terjatve. Pomagali so tudi dolžnikom, ki prijave niso opravili do konca oziroma so imeli težave z elektronskim podpisovanjem … Poleg obveznega pobota je pomemben tudi prostovoljni pobot. Ta ni tako razširjen, pravi Kajdiževa, vendar pričakuje, da se bosta obe vrsti pobota na Gorenjskem razširili. Tako zaradi dolgov poslovnih subjektov kot tudi težnje po izboljšanju likvidnosti.

»Trditve, da bodo obvezni poboti poslabšali likvidnost poslovnih subjektov, so neutemeljene. Ta ukrep sicer ne bo rešil gospodarstva, prvo plačilno sredstvo ostaja denar, vendar mu je v veliko pomoč. S pobotom se bo izboljšalo razmerje med dolžniškim in lastniškim kapitalom, zmanjšale se bodo tako terjatve kot obveznosti, bilančna slika bo s tem boljša,« pobot zagovarja Zdenka Kajdiž. Poleg obveznega pobota pa so marsikoga zmotile tarife Ajpesa. Ti od pobotanega zneska za svoje delo obračunajo promil, brez pobota nič, najmanjša tarifa pa znaša 2,60 evra. Tako je Ajpes na Gorenjskem s štirinajstimi sodelavci ob prvem obveznem pobotu s to tarifo zaslužil šest tisoč evrov.