Funkcionarji na dveh stolih

V lani sprejetem zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije je denimo določeno, da župan ne more biti hkrati član sveta krajevne skupnosti. Nič pa ni narobe, če je hkrati poslanec.

Kranj - V past zakona o integriteti se je ujel tudi tržiški župan Borut Sajovic, ki je bil na lokalnih volitvah izvoljen tudi v svet krajevne skupnosti Kovor. To dejstvo so v občinskem svetu zaostrili njegovi nasprotniki in mu očitali, da ni pravočasno odstopil.

»Januarja sem podal pisno izjavo in odstopil kot član sveta KS Kovor. Nekateri menijo, da bi moral prej. V svetu KS sem že kakšnih dvajset let, kjer sem vselej delal prostovoljno in brezplačno. Čeprav sem sedaj moral v skladu z zakonom o integriteti in preprečevanju korupcije odstopiti, bom še naprej svetnikom in svetnicam v KS pomagal, da bo šel razvoj naprej. Rok, v katerem se je treba odločiti za eno od funkcij, je inštrukcijski, nima za posledico, kar so si politični nasprotniki želeli, da bi bil župan zaradi tega razrešen. Ker zadnje tri mandate na volitve v KS prepričljivo zmagujem, to najbolj boli tiste, ki jim v treh, štirih poskusih ni uspelo pridobiti zaupanja ljudi in se prebiti med devet svetnikov sveta KS,« nam je povedal Borut Sajovic, ki sicer soglaša, da se zakon spoštuje, zlasti ga morajo upoštevati funkcionarji.

»Se pa dogaja, da poslanci sprejemamo zakone, ki niso dovolj dodelani in premišljeni. Zato predlagamo popravke. Tudi zakon o integriteti je že doživel prvi popravek, drugega, povezanega z lobiranjem, sedaj vlagam tudi sam,« še pravi Sajovic.

Zakon opredeljuje še več konfliktov interesov, mednje pa ne sodi nezdružljivost funkcij župana in poslanca, čeprav je ta v slovenskem prostoru najbolj očitna, saj je poslanec v vlogi zakonodajalca, župan pa izvrševalca zakonov. A kot pravi Sajovic, tudi ta že prihaja na vrsto. »Če je nekdo lahko župan in poslanec, je smešno, da potem ne bi mogel biti župan in član sveta KS, kjer se ukvarjaš z odpadki, cestami, pokopališči, in sicer brezplačno in volontersko,« razmišlja Sajovic. »Ni pa denimo zakonsko reguliran večji vsebinski konflikt, da je nekdo hkrati predsednik KS in občinski svetnik. Župan o proračunu ne glasuje, ga le izvršuje. Če je nekdo svetnik, pa glasuje o sebi kot o proračunskem porabniku. Enak konflikt je tudi v primeru, ko je nekdo podžupan in član sveta KS, kajti podžupan ima glasovalno pravico.«

Kar nekaj je primerov, ko so funkcionarji zaradi nezdružljivosti odstopili z ene od funkcij. V podobnem položaju kot Borut Sajovic se je denimo znašel občinski svetnik in podžupan v Škofji Loki Robert Strah, ki je bil izvoljen tudi v svet KS Stara Loka Podlubnik. Kot občinski svetnik je v Žireh odstopil Aleš Dolenc, direktor podjetja M Sora, kajti občina ne bi smela poslovati s tem podjetjem, če bi še ostal njen funkcionar. S položajem župana ali podžupana je v nasprotju tudi nadzorna funkcija v gospodarskih družbah, gospodarskih interesnih združenjih, zadrugah, javnih zavodih, agencijah … V zvezi s tem je za razlago zakona prosil tudi podžupan v Železnikih Janez Ferlan, ki je v nadzornih svetih Toplarne in Antonovega vrtca. Tudi v statusno preoblikovano javno podjetje Komunala Kranj, kjer bo nadzorno vlogo poslej opravljala skupščina, občinski sveti ne morejo več imenovati županov ali podžupanov, kot je bilo to v veljavi poprej. Župani so se v pogovoru s sedaj že bivšo ministrico za lokalno samoupravo na vseslovenskem srečanju na Brdu nad tem pritoževali, da sem jim jemlje vrsta nalog, češ da se država očitno boji njihove moči.