Zarodke teličkov presadili iz ene krave v druge

Na Kalanovi kmetiji na Okroglem so zarodke teličkov iz visoko mlečne in dolgožive krave Liske presadili v druge krave in telice, ki so potlej skoraj hkrati telile in "povrgle" pet zdravih teličkov.

Okroglo – Na kmetiji pr' Pogvajnu na Okroglem, kjer gospodarita zakonca Branko in Tanja Kalan, redijo trideset krav molznic in še približno toliko drugih goved. Glavna dejavnost je prireja mleka, ki ga prek Govedorejskega poslovnega združenja prodajajo v Italijo. Obdelujejo enajst hektarjev lastne in najete kmetijske zemlje, poleg močnih krmil dokupijo vsako leto tudi nekaj voluminozne krme.

Liska dala že 91.502 kilograma mleka

V čredi, ki šteje tri četrtine črno-belih in četrtino svetlo lisastih krav, posebno mesto zavzema štirinajst let stara krava Liska, ki je v življenjski dobi dala že 91.502 kilograma mleka ali največ med vsemi lisastimi na Gorenjskem. V desetih laktacijah je dala v povprečju 8210 kilogramov mleka s 4,12 odstotka maščobe in 3,18 odstotka beljakovin. Doslej je telila desetkrat, prejšnjo sredo so bili na kmetiji v pričakovanju že njenega enajstega telička. »Liska je dobra in zelo dolgoživa krava,« je dejal Igor Stanonik, vodja oddelka za živinorejo v Kmetijsko gozdarskem zavodu Kranj, in poudaril, da je te lastnosti podedovala po svojih starših. Njen oče, bik avstrijskega izvora Pikkobello, je na svoje hčere (vseh je bilo osemindvajset) prenašal dobre noge, ki so pomembne za dolgoživost, ter tudi odlično vime in visoko mlečnost. Mati Luna je telila desetkrat in dosegla za tisto obdobje dokaj visoko povprečno mlečnost – 5822 kilogramov mleka s 4,56 odstotka maščobe in 3,25 odstotka beljakovin.

Ker je bila Liska vseskozi tudi dobro plodna, se je selekcijska služba skupaj z rejcem odločila za embriotransfer, to je za prenašanje oz. za transplantacijo zarodkov. Najprej so kravo trikrat osemenili, nato so zarodke teličkov izpirali, pri tem so glavno delo opravili strokovnjaki Veterinarske fakultete. Skupaj so izprali deset zarodkov, osem od teh je bilo dobrih in so jih presadili v druge krave in telice v hlevu. Pri petih se je zarodek »prijel«, tako da so februarja letos vse v razmaku enega tedna telile. »Vseh pet teličkov – dva bikca in tri teličke - je zdravih,« je dejal gospodar Branko in dodal, da bodo teličke obdržali za nadaljnjo rejo, bikce pa bodo oddali v vzrejališče plemenskih bikov v Mursko Soboto.

Hitreje do večjega števila potomcev dobrih staršev

Kot je pojasnil doc. dr. Janko Mrkun, odgovorni vodja skupine za ravnanje z zarodki na Veterinarski fakulteti v Ljubljani, je pri embriotransferju oz. pri presajanju (transplantaciji) zarodkov pomembno, da so pojatveni ciklusi darovalke in prejemnic zarodkov usklajena. Pri darovalki s pomočjo hormonov spodbudijo ovulacijo večjega števila jajčec, osemenijo pa jo dvakrat ali trikrat v dvanajsturnih razmakih. Zarodke pridobijo tako, da jih izperejo s posebnim katetrom, ki ga vstavijo globoko v maternico sedmi dan po prvi osemenitvi. Potlej jih pod mikroskopom ocenijo in pripravijo za prenos ali pa jih globoko zamrznejo. Prejemnice zarodkov so običajno telice, ki morajo biti v pojatvi na isti dan kot darovalka. »Postopki so nekirurški niti ne predstavljajo večje nevarnosti za darovalko ali prejemnice zarodkov. Postopke, ki niso vezani na žival, opravimo v mobilnem laboratoriju, ki pri ravnanju z zarodki omogoča sterilne razmere,« pravi Janko Mrkun in poudarja, da so glavne prednosti tovrstne tehnologije večje število potomcev elitnih staršev, skrajševanje generacijskega intervala, hitrejši selekcijski napredek in varnejša izmenjava genetskega materiala (zarodek je praktično že oblikovana žival).