In Loka se je začela spreminjati

Potres, ki je pred petsto leti do temeljev pretresel tudi Škofjo Loko, je bil doslej najmočnejši potres na slovenskem ozemlju sploh. Z Jožetom Štuklom, sicer arheologom po stroki, iz Loškega muzeja sva se pogovarjala o tem, kar bi bilo dobro vedeti tudi vsakemu Škofjeločanu v 21. stoletju.

Ste že kdaj občutili potres?

»Dobro se spomnim močnega potresa z epicentrom v Posočju leta 1998. Na velikonočno nedeljo smo po kosilu sedeli v kuhinji in sem ravno na glas razmišljal, češ le koliko ljudi bo tokrat prišlo na tradicionalno protipotresno pobožnost ob 15. uri v cerkev na Hribcu, ko se je pet pred 13. uro zatreslo. Pobožnost je bila to leto proti pričakovanjem izjemno dobro obiskana.«

Ampak ta ni bil tako močan, kot je bil potres leta 1511, ki še vedno velja za najmočnejši potres na Slovenskem …

»Drži. Potres pred petsto leti velja za najmočnejšega na območju naše države. Prvi potresni sunek je bil v sredo, 26. marca, med 15. in 16. uro, drugi potres pa je bil dva dni kasneje, v petek, 28. marca, okrog 15.30, in sicer magnitude 6,8 – 7,2 (za primerjavo tisti leta 1998 je imel magnitudo 5,6). Tako namreč poročajo primarni viri o potresu, zgolj o dnevih in o urah potresa seveda, da ne bo pomote, o potresni energiji – magnitudi takrat še ni bilo govora, saj je njen koncept vpeljal leta 1935 Charles Francis Richter. Da povem še kot zanimivost, Slovenci smo prvi v tedanji avstro-ogrski monarhiji dobili potresno opazovalnico v Ljubljani ob koncu 19. stoletja.«

Primarni viri? Je takrat kdo poročal o potresu z območja Škofje Loke »na višjo instanco«?

»V Egkhovih pismih najdemo tudi poročila o potresu iz Škofje Loke. Kot primarne vire o potresu pa bi omenil tri. Prvi vir so štiri že omenjena pisma kranjskega deželnega vicedoma Jurija pl. Egkha cesarskemu dvornemu upravniku Pavlu pl. Liechtensteinu. Pisma, ki so sicer ohranjena v prepisu, je med 28. marcem in 2. aprilom napisal v Ljubljani in veljajo za najbolj verodostojno poročilo o potresu. Najprej je opisal vse dogodke v Ljubljani in okolici, kasneje govori še o poročilih, ki jih je dobil iz drugih delov Kranjske, Goriške, Gradiške in Furlanije. V tretjem pismu med drugim piše, da je bil prav tako močno poškodovan grad Škofja Loka in hiša Gašperja Lamberga, v kateri je umrl njegov sin. Da so se usuli tudi hiša sodnika in druge hiše in stolpi v mestu. V četrtem pismu je moč prebrati tudi, da je celo na Dunaju z zvonika cerkve sv. Štefana odpadlo nekaj ometa.«

Drugi vir so poročila kranjskih deželnih stanov, ki so nastala med 7. in 14. aprilom in so v povezavi z zasedanjem kranjskega deželnega zbora, lahko bi rekli neke vrste takratni parlament. Dokumenti so nastali kot korespondenca s cesarjem Maksimilijanom I. oziroma njegovimi deželnozborskimi komisarji. Zapis je kratek, med drugim pa omenja, da so sledili še številni popotresni sunki, da je potres povzročil precej škode na zgradbah, gradovih, cerkvah in drugih nepremičninah, govora pa je tudi o škodi 100 tisoč goldinarjev.

Popotresne sunke pa najbolje opisuje zapis na inkunabuli Sacra Biblija, zapisan v latinščini, delo neznanega avtorja. Od tod se poleg časa in ure glavnega potresa da najlepše razbrati podatke o dnevih in včasih celo urah močnejših popotresnih sunkov. No, natančna določitev časa je bila takrat nekoliko problematična, saj so čas merili večinoma ob pomoči sončnih ur, mehanske so bile zelo redke in je zato kaj hitro prišlo do pol ure razlike. Dejstvo pa je, da je bilo leto 1511 leto verižnih katastrof, poleg potresa so Kranjsko pretresale huda zima, kuga, mišja nadloga, lakota, pa vojna z Benečani …«

Kakšne so bile posledice potresa v Škofji Loki, predvsem na takrat še treh gradovih in seveda tudi v mestu? Najbrž so jo najbolj skupile premožnejše zidane hiše …

»Kaj o tem vemo danes? Ob potresu so bili seveda najbolj prizadeti vsi trije gradovi, cerkve, kašča, ter hiše premožnih meščanov. Te zgradbe so bile visoke, impozantne, v celoti kamnite in kot take dovzetne za potresne učinke. Hiše manj premožnih meščanov so imele zidan le spodnji del, ostala zgradba pa je bila lesena, zato tu potres ni imel hudih rušilnih učinkov.

Zgornji stolp in Wildenlack sta bila v potresu toliko poškodovana, da ju kasneje niso več obnavljali, ampak so ju opustili. Zgornji stolp so v celoti podrli, kamenje pa uporabili pri obnovi Škofjeloškega gradu, z Wildenlacka pa so odpeljali le najvrednejšo in še uporabno opremo, grad pa so prepustili zobu časa. Sicer bi oba gradova slej ko prej opustili, saj se je v 16. stoletju začelo vse bolj uveljavljati strelno orožje in tak zastarel obrambni sistem, kot je bil v veljavi dotlej, ni bil več smiseln.

Poročila o škodi v Loki so bila bolj skromna kot ne. Porušena je bila hiša mestnega sodnika, bivšega loškega oskrbnika Gašperja Lamberga, prizadeta je bila hiša Wolfganga Schwarza, ki je bila leta 1513 obnovljena in v njej zgrajena kapela sv. Trojice, pa Homanova hiša, ki je današnjo podobo dobila po popotresni obnovi do leta 1529, prav tako je bila prizadeta gospočinska kašča, pa cerkev sv. Jakoba …«

Gospoda in meščani so se očitno hitro po potresu lotili obnove, od kod podatki o tem?

»Po potresu so škofu Filipu v Freising poslali poročilo o škodi in avgusta istega leta je ta v Loko poslal odgovor, da bo poslal dobrega stavbenika in zidarja, ki bo pripravil vse potrebno za obnovo. O škofovih gradbenih podvigih po potresu pričajo tri kamnite napisne plošče, prva latinska nekdaj na osrednjem stolpu, danes v pritličju gradu, druga nad vhodom v SV stolp in tretja na stolpu s kapelo, slednji dve v nemščini. Tako na prvi plošči piše, da je freisinški škof Filip začel grad od temeljev popravljati leta 1513 in ga v letu 1516 »dvignil iz ruševin«. Zanimiv je tudi napis na steni kapele v Schwarzovi hiši. Gre za 51 heksametrov dolgo pesnitev v latinščini, kjer so opisane mnoge nadloge, ki so v začetku 16. stoletja prizadele Loko … Zaenkrat sem prevedel le tisti del napisa, ki govori o potresu, v prihodnje bom skušal pesnitev prevesti v celoti. Kar se obnove mesta tiče, je bilo zelo podobno kot danes, kdor je imel denar, je zgradbo obnovil hitreje, kot tisti, ki ga ni imel.«

Mesto je po potresu tudi sicer najbrž začelo spreminjati svojo podobo …

»Vsekakor. Obnova je bila na neki način tudi priložnost, da mesto dobi novo podobo (podobno kot Ljubljana po potresu 1895), kar se je v desetletjih po potresu tudi zgodilo. Potres je na neki način tudi pospešil spremembe v mestu.«

Dediščino potresa izpred petsto let ste tako marca predstavili na predavanju na to temo, maja pa bo sledila še ena predstavitev tako imenovanih 3D modelov gradu …

»Predavanje sem razširil na splošno predstavitev, kaj potresi sploh so, kako in zakaj nastanejo, kaj je magnituda in kaj intenziteta potresa, katere potresne lestvice poznamo in podobno, v nadaljevanju pa sem predstavil zgodovinski vidik na potres z današnje pozicije. V maju bova skupaj z arhitektom Tomažem Križnarjem pripravila predstavitev treh gradov, kakršni so bili pred potresom. Križnar bo predstavil 3D modele gradov, jaz pa bom zbrane popeljal po zgodovinski poti treh gradov. Verjemite mi, precej prijetna in poučna zadeva tudi za današnji čas.«