Japonska še razburja duhove

Besedilo: Tjaša Kržišnik
Kategorija: Prosti čas / četrtek, 21. april 2011 / 06:00

Ustavimo jedrske elektrarne in se usmerimo v varno, zeleno tehnologijo, se je glasil odgovor zastopnika za podnebno in energetsko politiko na vprašanje, kako v Sloveniji preprečiti podoben črni scenarij, kot ga je pred kratkim doživela Japonska.

Na Japonskem je bil potres dovolj oddaljen od obale, da ni povzročil največje škode zaradi tresenja tal. Razdejanje, o katerem lahko slišimo na vsakem koraku, je povzročil cunami, ki je nastal zaradi potresa. Jedrska elektrarna se je samodejno ustavila, v njej pa so še naprej potekali jedrski procesi, ki morajo biti strogo kontrolirani. Ta nadzor je na Japonskem odpovedal in sledila je vrsta poškodb, ki so omogočile izpuščanje radioaktivnosti v okolje.

Danes, več kot mesec dni po potresu na Japonskem, je stanje zelo resno. Oblasti so stopnjo nevarnosti dvignile na najvišjo, sedmo. Velika nesreča s širšimi posledicami je danes že primerljiva s černobilsko katastrofo in le vprašamo se lahko, kakšne posledice bomo občutili ljudje in kakšne bodo posledice te nesreče za okolje. Po besedah direktorja Uprave RS za jedrsko varnost Andreja Stritarja smo Slovenci lahko mirni, saj je radioaktivni jod v ozračju v tako minimalnih količinah neškodljiv za človeka.

Pred to naravno katastrofo pa se ne moremo zavarovati. Po besedah Dejana Savića, zastopnika Greenpeace Slovenija, se jedrska katastrofa lahko zgodi prav kjerkoli, to pa lahko preprečimo le z ustavitvijo teh elektrarn. »Japonci so kot visokotehnološka družba svoje jedrske elektrarne gradili z najvišjimi protipotresnimi standardi, njihove elektrarne pa so ustrezale vsem mednarodnim normativom glede jedrske varnosti. Nesreča pa se je kljub temu zgodila. Tako na Japonskem kot pri nas se lahko pred tovrstno katastrofo zavarujemo z ustavitvijo jedrske elektrarne in s preusmeritvijo na varne in obnovljive energetske vire. Usmeriti se je treba v ukrepe, ki nam bodo pomagali učinkoviteje varčevati z že proizvedeno energijo, kot so npr. izolacija stavb, pasivna gradnja, kakovosten javni prevoz ipd.«

O posledicah morebitne nesreče na naših tleh pa smo povprašali tudi Nuklearno elektrarno Krško (NEK). Iz znanih razlogov pa nam niso podali konkretnih odgovorov. »NEK razpolaga z omejenim obsegom informacij iz primarnih virov o dogajanju v japonskih elektrarnah in ne more podajati strokovnih komentarjev,« so zapisali za javnost.

Sam potres pa je japonska tla stresel z magnitudo 9,0 in je imel po podatkih japonske meteorološke agencije največje učinke VII. stopnje. V času našega pogovora nam je dežurni seizmolog Jurij Pahor zatrdil, da Slovenija le nekaj stopenj višjega potresa ne bi »preživela«. In kaj to pomeni? »Če s tem mislimo, da se večina stavb ne poruši, potem govorimo o potresu z učinki VIII. stopnje po dvanajststopenjski evropski potresni lestvici, kar pa je odvisno od lokacije in magnitude potresa.« Pahor se strinja, da bi bile posledice take naravne katastrofe pri nas zelo hude, dodaja pa, da zaradi drugačnih geotektonskih razmer pri nas tako močnega potresa ne pričakujemo.

In kaj storiti, če se začnejo tresti tla? Najbolj pomembno je, da med potresom ohranimo mirno kri. Če nas preseneti v poslopju, ostanemo v njem, poiščemo zaščito pod masivnimi mizami ali klopmi, tudi med podboji vrat ali ob notranjih stenah. Izogibajmo se steklenih površin in zunanjih zidov. Dvigal in stopnišč ter odprtega ognja med tresenjem ne uporabljamo. Če smo na prostem, pa se čim hitreje oddaljimo od stavb in napeljav, je za konec dodal Jurij Pahor.