Če imaš vizijo, je mogoče

Besedilo: Igor Kavčič
Kategorija: GG Plus / sreda, 20. april 2011 / 06:00

Škofja Loka je v zadnjih letih izjemno bogata s kulturnimi dogodki z različnih umetniških in ustvarjalnih področij. V oblikovanje kulturne podobe mesta izdatno vlaga občina, vizijo, kako v okolje, v katerem živi, umestiti še dodano vrednost, pa ima vedno tudi Andreja Ravnihar Megušar, v občinski upravi odgovorna za kulturne in mednarodne dejavnosti.

Kaj »potresnega« ali »slikovitega« je trenutno na vaši delovni mizi?

»Program dogodkov ob obeleževanju petstoletnice potresa na Loškem in stoletnice smrti slikarja Ivana Groharja, ki jih organizira oziroma v njih sodeluje občina Škofja Loka, je pripravljen in tudi že v polnem razmahu. V zadnjih dneh je v središču pozornosti slovesnost ob Groharjevem doprsnem kipu v Škofji Loki in polaganje venca na Groharjev grob na ljubljanskem Navju. Ravnokar pripravljam program za srednjeveški festival, Historial 2011, pa zadnjo predstavo v okviru otroškega abonmaja v Sokolcu. Poleg tega se ukvarjam z organizacijo mednarodnih izmenjav, Škofja Loka je npr. slovenska predstavnica v mednarodni organizaciji Douzelage na področju šolskih izmenjav, letos bo v italijanskem Assisiju generalna skupščina Europassion, v začetku maja pri nas v dvorani na Trati gostimo kampanijo Ne-odvisen.si, v okviru akcije Loško je ekološko, kjer sodelujejo vse osnovne šole, pa Gimnazija in Šolski center. Gre za opozarjanje mladih na nevarnosti različnih odvisnosti. Dela res ne manjka.«

Enkrat Škofjeloški pasijon, drugič Historial in prikaz obiska freisinškega škofa v Škofji Loki, tretjič obletnica potresa. Vsako leto poiščete razlog za večjo prireditev, okrog katere se običajno splete več dogodkov …

»Zelo pomembno je ustvariti in potem tudi negovati dobre odnose med različnimi ustvarjalci. Delo je usmerjeno v povezovanje ljudi in njihovih idej v mreženje nekih odnosov na vseh ravneh. Tu gre za številna neformalna srečanja med posamezniki, različnimi organizacijami ter društvi s področja kulture, kjer se oblikujejo mnenja in ideje pa tudi želje in konec koncev možnosti za prihodnje kulturne prireditve in dogodke. Obletnice so običajno vedno tudi priložnosti. Jaz ob vsem tem razmišljam, na kakšen način dobre ideje umestiti v občinske okvire, v letni program in v nadaljevanju, kako pridobiti dodatna finančna sredstva prek sponzorjev ali razpisov. To so razmišljanja, ki te spremljajo cel dan, to ni delo »od sedmih do treh«.«

Rekli ste umestiti v občinske okvire, torej prepričati občinsko politiko, da gre za dobro stvar …

»Občina je vendarle avtoriteta v prostoru in ima proračun, za katerim stoji in lahko spodbuja kulturno ustvarjalnost. Mora biti prepoznavna kot kulturna mreža, kjer se ustvarja kulturna politika. To pa pomeni dobro poznavanje kulture, ki jo opravlja. Če hoče biti verodostojna v svojih odločitvah, se mora opirati na stroke, ki poznajo kulturo, kakovost ustvarjalcev in razvojne težnje. Nedvomno imajo prednost projekti, ki zaznamujejo Loko. Z dogodki postanemo prepoznavni tudi navzven. Letošnji obletnici sta res priložnosti za tematsko poznavanje vsebine, sodelovanje in promocijo. Sledimo 100. obletnici smrti Ivana Groharja, pa potres izpred petsto let, ki je zanimiv iz zgodovinskega, seizmološkega, geološkega, mitološkega, filatelističnega vidika …, in je kot tak priložnost za različne ustvarjalce, ki se s tem profesionalno ali ljubiteljsko ukvarjajo.«

K sodelovanju vam po pravilu uspe pritegniti številne institucije, društva, posameznike. Kako v nadaljevanju usklajujete mnenja, turistična organizacija bi tržila spominke in nočitvene kapacitete, muzej bi želel pokazati svoje zbirke, društva in posamezniki svojo ustvarjalnost, gostinci bi prodajali sladoled …

»Pomembno je vedeti, kako diha okolje, kdo so tisti ljudje, ki se na določene teme spoznajo in so hkrati tudi zelo dejavni pri ustvarjanju škofjeloške kulturne krajine. S tem lahko spodbujamo pestro kulturno produkcijo. Poznati moraš delo kulturnih ustanov, društva, posameznike, ki jih določena tema zanima. Z izzivi se veliko lažje spopadaš, če imaš prepleteno socialno mrežo, kar je nemogoče vzpostaviti na kratek rok. To je zelo mehko področje, nemerljivo. Tu gre za kulturni kapital, ki zajema zelo širok spekter, kot so npr. splošna kulturna ozaveščenost, estetska nagnjenja, informiranost ... Bistveno je, da k določenemu projektu ob pravem trenutku povabiš pravo osebo. Običajno vsi z veseljem sodelujejo, še posebej društva. Lahko bi rekla, da so celo užaljeni, če jih v kakšnem projektu ne vidimo kot sodelujočih. So pa seveda tudi drugačne izkušnje, posledično drugačni pristopi.«

Občina Škofja Loka vlaga kar precejšnja sredstva tudi v organizacijo prireditev, ki niso zgolj komercialnega značaja, mislim na številne koncerte klasične glasbe, v zadnjih letih ste uvedli kar nekaj glasbenih abonmajev za različne generacije poslušalcev …

»Škofja Loka kot taka ima številne možnosti in strokovnjake, ki prinašajo vsebino z dodano vrednostjo. Vedno sem se zavedala, da je potrebno vse te ustvarjalce med seboj povezati in ustvariti tak paket, da bo ena plus ena tri. Le tako bomo lahko med današnjo široko kulturno ponudbo prepoznavni v slovenskem prostoru, to je lahko naš kulturni kapital. Kultura je vse preveč odločilna pri oblikovanju potreb in okusov potrošnikov, določa tudi potrebe človeka.

Vsekakor je kultura pomembna za ekonomijo, vendar pa to ne pomeni, da jo lahko vzpostavlja ali ukinja kot nekakšen nedonosen luksuz. Seveda je proračun vsako leto znan, znane so postavke in prioritetni projekti občine. Vsi poznamo finančno podhranjenost ljubiteljske kulture, ki je značilna za ves slovenski prostor. Ampak, če znamo napeti svoje sile in male kupčke spraviti v skupen žakelj, potem lahko naredimo prepoznavne zgodovinsko-kulturne dogodke.«

Pa vendar tako rekoč iz nič so v Sokolskem domu, pa tudi na drugih koncertnih lokacijah, zrasli Mednarodni koncertni cikel, Kristalni abonma, Abonma mladih glasbenikov, Otroški abonma …

»Sokolski dom je vsekakor velika pridobitev za mesto, hkrati velik izziv, ki bi brez vsebine kaj hitro izgubil svoj pomen. V vseh večjih »evropskih razpisih« za kulturne projekte so pogoji za dodeljevanje sredstev zelo zahtevni, celo prezahtevni za kulturno produkcijo, ki jo trenutno premore Škofja Loka. Gre za pogoje kot npr. toliko in toliko ciklov, festivalov, abonmajev z vsaj petimi ali več koncerti v posameznem sklopu s tradicijo vsaj petih let ... S sedanjim programom Sokolskega doma se počasi le ustvarjajo pogoji za te kandidature. Navezujemo stike z veleposlaništvi. Letos je v teku že tretji Mednarodni koncertni cikel, ki ima tri sklope, zborovsko petje, kitarsko in orgelsko glasbo, jeseni pa glasbene dogodke povezujemo z določnimi obletnicami. Letos z Groharjem. V ciklu Orgle & bomo maja gostili odlične tuje glasbenike, organiste, saj želimo biti opazni s svojim glasbenim programom. Le na tak način lahko postanemo prepoznavni tudi med investitorji. Naša želja je postavitev novih orgel v Škofji Loki. Držim se načela, ne delaj povprečnih dogodkov, takih je dosti drugje.«

Ko gre za mednarodno sodelovanje, imate v mislih še precej načrtov …

»V zadnjih letih sem spoznala kar nekaj ustvarjalcev, s katerimi sodelujemo pri pripravi vseh teh dogodkov. Zavedam se tudi, kako pomembni so stiki s pobratenimi občinami, njihovo kulturno produkcijo, saj se nenehno vključuje v vse naše programe, npr. Mednarodni glasbeni cikli, Mednarodni festival pihalnih orkestrov, festival folklornih skupin, filmski festival predlani ruski, naslednje leto danski. Res, Škofja Loka postaja pisana, saj se poleg poletnih koncertov na Placu, uveljavlja tudi Štengefest, koncerti na Cankarjevem trgu. Velik izziv pa je zame v Škofjo Loko pripeljati tudi različne konference in simpozije z mednarodno udeležbo. V načrtu imam organizacijo kvalitetnega glasbenega festivala oz. tekmovanja ob kompetentni mednarodni strokovni žiriji, recimo v naše mesto privabiti vrhunske zbore, razmišljam o tekmovanju mladih godalcev. Na obeh področjih smo v Škofji Loki zelo močni, zakaj bi se samo naši ustvarjalci dokazovali zunaj.«

S številnimi dogodki predvsem zadovoljiti domačo javnost ali Škofjo Loko, kot kulturno in zgodovinsko mesto promovirati v Sloveniji, Evropi in svetu?

»Oboje. Domača publika je zahtevna, poznamo njen okus, zato si zasluži najboljše. Lahko rečem, da že pridobivamo pregled na kulturnim trgom. To je tudi pogoj za naš razvoj, v nadaljevanju pritegniti širšo slovensko publiko, v programih »Evropa za državljane« pa naš interes dobiva tudi mednarodne razsežnosti.«