Največ škode povzročajo prašiči

Upravljavci gorenjskih lovišč so za škodo po divjadi lani izplačali nekaj več kot enajst tisoč evrov odškodnine, poleg tega so opravili še 990 delovnih ur. Največ škode še vedno povzročajo divji prašiči.

Kranj – Upravljavci lovišč na gorenjskem lovsko upravljavskem območju so lani za škodo po divjadi na kmetijskih zemljiščih, poljščinah in na živini izplačali kmetom in drugim upravičencem 11.234 evrov odškodnine. Največ odškodnine, 4546 evrov, so izplačali za škodo po divjih prašičih, 2289 evrov za jelenjad, 2032 evrov za srnjad, 1909 evrov za sive vrane, preostalo pa za škodo, ki so jo povzročile druge vrste divjadi. Lanska izplačana odškodnina je bila za četrtino večja kot leto prej, vendar pa je bila po znesku druga najnižja v zadnjih desetih letih in tudi občutno manjša kot, denimo, v letu 2008, ko je znašala več kot 29 tisoč evrov. V primerjavi s petletnim povprečjem se je povečal delež izplačil za škode po srnjadi, pri jelenjadi je bil delež na povprečju, izplačila za divje prašiče pa so se zmanjšala. Po podatkih lovskih organizacij je bil lani v loviščih 101 škodni primer, v večini primerov so oškodovanim poravnali škodo z denarjem ali materialom, v 32 primerih pa z delom. Lovci so pri ravnanju od divjih prašičev razrite travne ruše ali kot nadomestilo za povzročeno škodo opravili skupno 990 delovnih ur.

Izplačane odškodnine za škodo po divjih prašičih so bile lani najnižje v zadnjih desetih letih. Največ so jih izplačali v loviščih Kozorog Kamnik, Medvode, Polhov Gradec, Škofja Loka in Sorica. »Škode kažejo, ali je divjih prašičev v loviščih veliko ali malo,« podatke o lanski izplačani odškodnini komentira Miran Hafner, vodja odseka za divjad in lovstvo v kranjski območni enoti zavoda za gozdove, in dodaja, da je rekordni odstrel prašičev v letu 2008 občutno vplival na zmanjšanje škod.

V nižinskih loviščih, zlasti v okolici Kranja in Ljubljane, že vrsto let povzročajo škodo tudi sive vrane, največ s kljuvanjem klic v času setve koruze in solate in z luknjanjem silažnih bal. Izplačane odškodnine lani niso bile rekordne, vendar so le malo zaostale za letom 2008. Škodo so ugotavljali v loviščih Pšata, Udenboršt, Sorško polje, Vodice, Šmarna gora, Medvode in Toško čelo.

»Škoda v kmetijstvu je dobro vidna, lastniki se hitro odzovejo in zahtevajo odškodnino,« pravi Miran Hafner in poudarja, da so škode tudi v gozdovih, vendar jih lastniki ne prijavljajo dosledno, tudi zato ne, ker so poškodbe razpršene po širšem območju in je le malo lastnikov ekonomsko odvisnih od gozda. V zavodu spremljajo vpliv divjadi na gozd na podlagi objedenosti mladih, do poldrugega metra visokih sestojev. Kot ugotavljajo, je povprečna objedenost sprejemljiva, vendar pa zlasti pri plemenitih listavcih (javor, jesen) in jelki presega še dopustno vrednost. Največjo objedenost ugotavljajo v gozdovih v zahodnih Karavankah, najvišja pa je tam, kjer se zadržuje jelenjad ali poleg jelenjadi še gamsi oz. srnjad.

Izplačane odškodnine za škodo, ki jo je povzročila divjad v Gorenjskem lovsko upravljavskem območju v obdobju 2006 – 2010