"Danes bi odletel kot knof od hlač"

Besedilo: Ana Hartman
Kategorija: Prosti čas / petek, 15. april 2011 / 06:00

Domžalski Radio Hit je pred kratkim praznoval 18. rojstni dan.

Ob polnoletnosti najstarejše komercialne radijske postaje smo se pogovarjali s Hitovim glavnim in dolgoletnim voditeljem Robertom Pečnikom – Pečom, ki pa je zaradi operacije moral izpustiti nedavno radijsko praznovanje v ljubljanski Cvetličarni. Pečo dobro okreva, za radijski mikrofon pa bo verjetno znova sedel že prihodnji teden.

Vam je bilo hudo, ker ste morali izpustiti radijsko praznovanje?

»Seveda mi je bilo hudo, a drugače ni šlo. Že tako sem dolgo čakal na operacijo discus hernije, in ko dobiš datum, se ne moreš izmišljevati, kdaj bi to storil. Tako so me dan pred praznovanjem 'pošraufali' in to uspešno. Zdaj komaj čakam 20. obletnico radia, ki bo zagotovo tudi nekaj posebnega ...«

Kako se počutite zdaj, kdaj se vračate za mikrofon?

»Zdaj sem v fazi rehabilitacije, ki je v znamenju vaj, hoje in ležanja. Najtežje sedim in tudi zdravniki mi sedenje odsvetujejo. Z ekipo se že dogovarjam, da mi uredijo, da bom pred mikrofonom lahko stal. Upam, da bom čim prej nazaj, verjetno že prihodnji teden.«

Pojdiva na začetek vaše radijske kariere. Radiu Hit ste se pridružili leto po njegovi ustanovitvi, kakšni so bili začetki?

»Začetki so bili dejansko splet naključij. Moj prijatelj in takratni urednik, Tadej Vasle, mi je v gostilniškem pogovoru omenil, da bi takega veselega fanta potrebovali tudi na radiu in da naj pridem na avdicijo. Pa sem šel in čisto pogorel, ker sem imel ogromno tremo. No, malo po zvezah so se vseeno odločili, da me preizkusijo. S tremo pa sem imel take težave, da sem tudi, ko sem že delal na programu, delal slabo. Enostavno se nisem mogel sprostiti, ves čas me je spremljala misel, koliko ljudi me posluša. Tako me je Tadej obvestil, da sem nekako že na odstrelu in morda mi je ta novica prinesla sproščenost, da sem bil pred mikrofonom ta pravi Pečo. Tako se je začelo in še kar traja. (smeh) No, danes novinec zagotovo ne bi imel tri mesece časa, da se lovi. Konkurenca je huda, medtem ko je pred sedemnajstimi leti praktično ni bilo. Danes bi Pečo odletel kot knof od hlač. Skratka, imel sem tudi srečo …«

Na katero obdobje vas vežejo najlepši spomini?

»Težko bi rekel, da me prav na kakšno posebno obdobje vežejo najlepši spomini. Vseh sedemnajst let je bilo posebnih, zanimivih, polnih najbolj neverjetnih dogodivščin. Morda bi kot delovno najbolj zanimiva izpostavil prva leta Budilke, jutranjega programa, ki je res prinesel nekaj novega na slovensko radijsko prizorišče.«

Nam zaupate kakšno zanimivo anekdoto, ki se vam je zgodila pri delu?

»Naj anekdota je še vedno tista, povezana z našo največjo prireditvijo Pozdrav poletju, pred dvajsettisočglavo množico ... In pride trenutek, ko je potrebno napovedati gostjo - aktualno županjo Danico Simšič, ki je bila v svojem prvem letu vladanja. V želji, da jo pompozno napovem, je iz mojih ust prišel stavek 'Z nami je tudi mati županja Vika Potočnik!!!' In po odzivu občinstva mi je bilo v delčku sekunde jasno, da sem nekaj storil narobe, pa čeprav sem izgovoril le preprost stavek. V tistem trenutku me je sovoditeljica Mirjam sicer že popravila, jaz pa sem nemo zrl v dokaj razočaran obraz Danice Simšič. Epilog mojega največjega lapsusa v zgodovini radijskega dela: županji sem se šel nekaj dni kasneje osebno opravičit s šopkom rož, ker sem slišal, da je pošteno užaljena. Opravičilo je sprejela, sam pa sem bil prvič in zadnjič v skoraj naravni velikosti objavljen v Slovenskih novicah v članku s pomenljivim naslovom Pečo Danico Vika!«

Isti radijski postaji ste zvesti že sedemnajst let. Kaj je tisto, zaradi česar vztrajate?

»Predvsem to, da še vedno rad opravljam delo radijskega moderatorja. Seveda mi energijo dajejo zvesti poslušalci ter zagotovo tudi sodelavke in sodelavci, saj smo bolj kot sodelavci prijatelji. In če bo šlo, če bodo trendi to dovoljevali, bom vztrajal kar do 'penzije'. Z veseljem bi postal tudi radijski dedek, saj me že zdaj nekateri mlajši sodelavci kličejo ata.«

Marsikateri radijski voditelj kariero nadaljuje na televiziji. Vas ta medij ni nikoli zanimal?

»Televizija je v osnovi sicer močnejši medij kot radio, a zame ni nikoli imela tistega čara. Radio vsakemu poslušalcu naslika drugačno sliko, na tv-ju je vse vidno. Tudi zato sem bil proti, ko se je odločilo, da bo Budilka vsako jutro vidna na POP Briu. Zdi se mi, da to ubija del radijske čarobnosti. Pa tudi pudram se nerad, kar je na televiziji obvezno.« (smeh)

Kaj vas še veseli poleg dela na radiu?

»Prosti čas je razdeljen med družino in prijatelje. Popoldne sem ponavadi taksist za moja nadobudneža Mašo in Jakoba, saj jih je treba dostaviti na številne aktivnosti, v glasbeno šolo, na trening smučanja, hokeja ... Sicer pa sem rad športno aktiven in upam, da bom kmalu spet nazaj v sedlu. (smeh) Tek, kolesarjenje, smučanje in hokej so tisti športi, ki jih že zelo pogrešam. Pa ogled kašnega dobrega filma in druženje s prijatelji sta tudi dejavnosti, ki ju zelo rad opravljam ...«