Ni vse lepo, če je vreme lepo

Besedilo: Miroslav Braco Cvjetičanin
Kategorija: Nasveti / torek, 12. april 2011 / 06:00

Oslinjeni prst ti pove, v katero smer piha veter. Referendum je uspel in jaz se ga zopet nisem udeležil, ker sem bil preveč živčen, ali bo Triglav premagal Olimpijo ali ne. Od kdaj pa tebe tako zanima nogomet? Vprašanje, ki ga ne prenesem, ker se imam za nogometnega strokovnjaka, čeprav to prikrivam s kolesarstvom, smučarskim tekom, tekom, lenarjenjem, sprehajanjem, gorništvom, smučanjem, brezdeljem, delom fizičnim in psihičnim … Košarke nisem igral dvajset let, rokometa tudi ne, odbojko igram občasno na mivki, pingong na piknikih, pikado v Trenči, sem čisto neploven, zato ne igram vaterpola niti ne plavam 1500 metrov kravl … Sem še kaj pozabil? Aha, lokostrelstvo in streljanje z zračnim orožjem me zadnje čase navdušujeta. In kako naj najdem čas za referendum. Malo delo? Čakam trenutek, ko mi bo direktorica zasolila, da je vsako moje delo - malo delo, kar se tiče zaslužka, ki ga prinesem firmi. Ampak do takrat se bom še sekiral zaradi Triglava in fantov, ki so padli na predzadnji klin na lestvici. Triglav tako visok pa tako nizko kotira, da bo vsak čas padel v globino druge lige in potem spet ne bom na našem stadionu gledal Maribora, Kopra, Olimpije, Domžal in drugih v lepih dresih. Prijatelj, ki me je ne dolgo nazaj klical vzhičen, da bi mi povedal o premiku Triglava proti vrhu, me je poklical tudi zdaj, ko je ta padel globoko proti dnu. To mu štejem v dobro, ker se je s tem klicem izkazal, da podpira svoje v dobrem in slabem. Torej sem ga hvalil in hkrati sočustvoval z njim zaradi slabih iger. Na koncu sva se prek telefonske žice navidezno objela in si obljubila, da mu bova zvesta tudi v drugi ligi, če ga slučajno odnese tja. Kaj drugega v takem primeru sploh lahko storita dva navijača? Vprašanje za deset evrov! Jaz nimam nobene ideje. Prijatelj pravi, da je v klubu vse v redu, da je klima ugodna, da imajo srce in da ga puščajo na terenu, da imajo karakter in da več, kot znajo, ne morejo pokazati. Kaj potem? Denar? Denarja ni oziroma ga je malo. Kaj? Nič drugega kot pa pokazati pripadnost. Kako pa se to pokaže? Preprosto. S podporo, ki si jo zasluži vsako moštvo, ki je v prvi državni ligi (in tudi tista, ki se borijo, da tja pridejo). Predstavljam si fante, ki bi radi, pa ne morejo, in potem se spomnim spet na kolesarski rek, ki prihaja iz ust Franca Hvastija osebno (Franc Hvasti pa je Miljan Miljanič v kolesarstvu) in pravi: Ko ne moreš, moraš! Ko misliš, da nič več ne moreš, potem moraš … Razumete? Kdor razume ta preprosti rek (ali karkoli to že je, lahko je celo misel), potem je vse jasno. Torej, v nemškem nogometnem prevodu bi to pomenilo: boriti se za življenje do zadnjega sodnikovega žvižga. Torej: fantje iz Triglava, ko mislite ali pomislite, da ne morete - morate! Ni drugega …

Tako besedilo se napiše, če se človek spozna na nogomet, kar pa si lahko privoščim, ker ni treba biti pameten, da veš, da se na nogomet itak vsi spoznamo. Prijatelj na drugi strani slušalke je še rekel, da bo sanjal vse štiri Olimpijine gole. Mislim, da ne bi smel biti edini.

No, pa se vrnimo h kolesarstvu. Ni vse lepo, če je vreme lepo, se je lepo videlo na letošnji famozni že 107. dirki od Pariza do Roubaixa (dirka je enkrat na leto, da ne bo pomote glede števila izvedb). Če je na tej dirki lepo vreme, je sovražnik številka ena prah. Če vreme ni lepo in bognedaj dežuje, je to severni pekel, če pa samo piha močan veter, je sodni dan. Torej, v nobenem primeru ni lahko. Kdor je gledal letošnjo, ki so jo izvedli to nedeljo, je lahko videl, da ni vse v nogah, ampak je veliko več v vremenu. Zato apeliram na vse naše kolesarke in kolesarje, ki se udeležujejo Glasovih vadb, da v primeru dežja ali slabega vremena ostanemo doma … na varnem, toplem, suhem. Če pa bo vreme dopuščalo, se bomo danes ob 17. uri zbrali in se zapeljali Pod gorami.

Upam, da nam v tem tednu uspe še toliko natrenirati naše živote, da nam bo prihodnji torek uspelo premagati Franca Kurnika, ki v počastitev prihoda abrahama pod svoj dres organizira Tišlerjevo dirko na Možjanco. Pravila so precej nejasna, saj pravijo, da bo udeležencem nazdravil le v primeru, da ga vsaj eden premaga! No, mislim, da to ne bo problem, saj smo z vsemi žavbami namazani pa tudi celo zimo smo se za to pripravljali. Torej, če ne morete danes, pridite prihodnji torek na Tišlerjevo Možjanco.