Petelin, ki ne sme za volan

V ljudskem verovanju je petelin simbol za bojevitost, še posebej v tistih deželah, kjer so petelinji boji še dovoljeni. Ponekod simbolizira budnost, saj je znanilec sončne svetlobe. V asirski mitologiji je bil petelin simbol boga ognja Nuskuja in boga sonca Šamaša. Zelo pomemben je bil tudi v grški mitologiji, svet je bil kar nekaj bogovom na starogrškem Olimpu. Rimljani so v njem videli simbol za varuhe hiše. V nordijskih mitih dva petelina budita junake in skrivne sile. Ponekod odganja petelin zle prikazni. Če pa vranje črn kokot doživi sedem let, zleže jajce, iz katerega se bo izlegel zmaj ... Po drugi plati pa je kokotiček tudi simbol nečimrnosti. Na primer: nosi se kot petelin na gnoju; kjer sta dva petelina na dvorišču, tam je vrišč; če petelin poje na gnoju, bo še dolgo lepo vreme ipd. Petelin je priljubljen motiv slikarjev, saj so primerki z živo rdečo rožo in kovinsko bleščavim perjem pravi princi med perjadjo; snežno bel petelin s krvavo rdečim okrasjem pa ima med kokoškami gotovo toliko magične moči kot med deklicami princ na belem konju. Če se človeku sanja o petelinu, naj se čuva ognja. Najdemo ga tudi v ljudski pesmi: Petelinček je zapel pa Petelinček in čibka ali Petelinček, petelanček, /boš vidou, kaj bo,/ boš sukn'cu nosu, /prekratka ti bo, /strgan rokau, praz'n bokau! ... A ponosne hoje, vzvišenosti pa tudi elegance in mikavnosti je konec, ko dobi petelin 'cesarjeva nova oblačila' - ko ga oskubijo. Njegove kvalitete se prevrednotijo. Častijo ali odklanjajo ga človeške brbončice. Pripravljajo ga na vse mogoče načine, tudi z brizgi vinca. No, na ta način omamljen primerek ne bi smel za petelinji volan, lahko pa pristane na krožniku v družbi z malce nenavadno solato in jagodnim napitkom namesto sladice.

Petelinček na rdeči posteljici z vinom

Za 4 osebe potrebujemo: bedra in prsi 1 piščanca, 1 žlico olja, 1 žličko masla, 2 zreli, na drobno zrezani rdeči papriki, 1 drobno sesekljano rdečo čebulo, 2 stroka česna, 2 žlički sladke paprike, pol žlice paradižnikove mezge, pol kg olupljenega in zmletega paradižnika, 1 žlico sesekljane bazilike, 1 dcl belega vina, nekaj kapljic tabasca po želji; široke rezance.

Meso razrežemo na kose. V kozici segrejemo žlico olja, na njem popražimo meso, dodamo papriko in čebulo in še malo pražimo. V kozico damo še strt česen, sladko papriko, paradižnikovo mezgo in dobro premešamo. Čez nekaj minut zalijemo z vinom in dodamo paradižnik. Nekajkrat premešamo. Nato kozico postavimo v pečico, ogreto na 100 stopinj C, da se meso na majhnem ognju prepoji z okusi. Od časa do časa po potrebi prilijemo še malo vina in jed cmarimo do mehkega. Skuhamo široke rezance, da so še na zob, jih odlijemo in iz njih v globokem servirnem krožniku napravimo grmado. Okoli nje naložimo kose piščanca, jih prelijemo s stopljenim maslom in potresemo z baziliko.

Porova solata z olivami

Za 4 osebe potrebujemo: 4 mlade pore, 16 črnih oliv brez koščic, 10 zelenih oliv, polnjenih z mandlji, limonov sok, oljčno olje, sol, poper, kajenski poper po okusu.

Por očistimo in ga narežemo na obročke. Poškropimo ga z limonovim sokom, solimo in popramo, po želji dodamo še ščep kajenskega popra in črne olive. Dodamo oljčno olje in okrasimo z zelenimi olivami.

Jagodni napitek

Za 4 osebe potrebujemo: 2 na kosce zrezani banani, pol kg jagod, 1 l tekočega zelo mrzlega jogurta 1,3, 2 žlici javorovega ali agavinega sirupa, 4 jagode za okras, polnozrnate piškote.

Banani, jagode, jogurt in sirup zmiksamo. Prelijemo v visoke ohlajene kozarce, ki smo jih okrasili z jagodo in postrežemo s piškoti iz polnozrnate moke.