Navodila za uporabo

Sodelavec me je srečal na hodniku in me spraševal, ali sem imel njegovo fotko ob tipkovnici, ko sem pisal o polčloveku. Sem odkimal, ker človeka, velikega malce manj kot dva metra, res ne morem imenovati za polovičarja, in če bi imel njegovo obličje na papirju ob tipkovnici, bi verjetno črkoval kako dramo, ki bi pripovedovala o grobijanu z izrazitim profilom, močnimi ščetkastimi obrvmi, dolgimi posrebrenimi lasmi v majici težko metalne skupine ter v kavbojskih škornjih. Glede izrazitega profila pa toliko več opisa, da si ta sodelavec ne drzne zaspati sede. Če bi vrat ne držal več zaspane glave, bi se verjetno zaklal z lastnim nosom …

Za motiv prejšnje kolumne sem imel v mislih kolega, ki po strokovni plati sodi v isto skupino kot sodelavec, le da je ta Polčlovek zasvojen s kulturnimi dogodki, kar bi bilo fino tudi za mojega skoraj dvometrskega sodelavca, če vzamemo v obzir, da je kultura njegova služba. Verjetno je to sodelavčeva obsesija in sem jaz zdaj usekal mimo, vendar če bi videli tega dolgolasega hrusta, bi ne pomislili, da bere poezijo Tomaža Šalamuna, da se razjoka ob Pavčkovih verzih in da na skrivaj slika akvarele v garaži, ko sosedje mislijo, da popravlja spačka, s katerim je, kakor vem, stoodstotno zasvojen, ker drugače ne bi šel s tem spačkom od avta do Kijeva in nazaj, da zaradi drugih destinacijah ne utrujam prstov.

Polčlovek me je poklical in mi sporočil, da si je kupil športne copate, v katerih je prepešačil (prvič v življenju, ker tudi v jugoslovanski vojski ni bil) deset kilometrov. Klical me je iz bolniške postelje in mi je … vse po vrsti s športno rekreacijo na čelu. Samo hodil je in vneli so se mu levi podplat in desni mezinec ter njegov sosed (ne vem, če obstaja nožni prstanec). Smeh sem sicer zadrževal, čeprav si ga resnično nisem mogel predstavljati drugače kot v črnih usnjenih čevljih s tankim podplatom in hlačami, zlikanimi na rob. No, hitel sem s pohvalami in ga opomnil, da so začetki vedno težki, tudi če začneš hoditi. Potem sem ga opomnil, da se moraš najprej naučiti plaziti in potem šele hoditi. Približno tako kot vsi dojenčki oziroma ljudje. Ker pa je on gospod v zrelih letih, bi lahko namesto plazenja vzel v roke kak priročnik oziroma navodila za uporabo tekaških čevljev. Potem sem se jezil, zakaj in komu mi v Glasu razlagamo, kako naj se lotijo športne rekreacije, če se potem ta izkaže kot nekakšna začetna katastrofa, ki ti vzame vso voljo za kakršnokoli nadaljevanje gibanja. Športne rekreacije se da priučiti in naučiti, in če celo življenje nisi prehodil več kot dva kilometra, je po mojem mnenju trapasto, da bi bil tvoj prvi pohod s popolnoma novimi copati dolg več kot deset kilometrov. Halo? Moram potrkati na kako čelo ali bo kdo priznal, da je podcenjeval tako preprosto delovanje človeškega telesa, kot je hoja … v novih športnih copatih. Poslušal me je na drugi strani slušalke in ni skakal v besedo. To si štejem v čast, čeprav mi je našteval seznam. Kot vsak pravi prijatelj ali kolega sem mu predlagal, naj se pusti vpeljati v svet športne rekreacije, ki se imenuje preprosto – hoja. Je kaj preprostejšega za zdravega človeka? Verjetno ne in moj Polčlovek si tega niti predstavljal ni. Privolil je, in ko sem mu rekel, da se bova za prvič sprehodila le na pijačo v mesto, ki je oddaljeno zgolj tri kilometre v eno stran. Capljal je za mano, in ko sem mu popravljal zasukano držo zgornjega dela telesa in prestavljanje nog, se je Polčlovek tako znojil, kot se znojijo kandidati za vozniški izpit na prvih urah vožnje tovornjaka prikoličarja. Sključen je bil, kot bi nekaj pobiral s tal, in noge je dvigoval le toliko, da se ni dričal po asfaltu. Od daleč bi kdo pomislil, da »štanfa« v mesto. Med pitjem Cockte je spraševal po taksiju, in ko sem to možnost kategorično zavrnil, je priznal, da ni slutil, da ga hoja, navadna hoja lahko tako zdela. Pot nazaj je prehodil brez besed. Ob slovesu mi je priznal, da ja gnil, zaseden, zavaljen zapečkar, ki bi brez avtomobila obstal na mestu in … se ne premaknil več. Sem mu odzdravil z besedami, da naj neha pretiravati in naj jutri gre na Cockto skupaj z ženo.