Za ceno fička bi kupci mercedesa

Tako so o željah kupcev po nastopu nepremičninske krize povedali šefi podjetij, ki so investirali v gradnjo stanovanjskih in poslovnih nepremičnin - in obstali.

Odziv investitorjev na spremenjene tržne razmere je bila uvodna tema okrogle mize na letošnjem nepremičninskem sejmu Proprio. Slovenski nepremičninski trg danes kaže okoli 2.500 praznih stanovanj v novogradnjah, navkljub gospodarski in nepremičninski krizi pa je med investitorji tudi nekaj uspešnih. Kako jim je uspelo, kam se bo nepremičninski trg razvijal v prihodnje?

Skupina Mijaks se je odločila za ponudbo varovanih stanovanj. »Nihče ne gradi stanovanj za starejše. Zato smo se povpraševanju prilagodili mi, saj veliko starejših živi v prevelikih stanovanjih, s prevelikimi obratovalnimi stroški, morda tudi brez dvigala. Naš projekt varovanih stanovanj smo v večji meri že prodali,« pravi direktor Miha Jarc. Odločili so se za spust prvotnih cen: »Na Brezovici smo spustili cene za četrtino in prodali vse, v Murglah pa je bilo dovolj znižanje za deset odstotkov.« Njegov je naslovni stavek: »Kupci bi morali vedeti, da za ceno fička ne morejo dobiti mercedesa. Niti v času krize ne!«

Kriza ni razlog za zaustavitev projektov, meni predsednik uprave BTC Jože Mermal: »Na naš novi nebotičnik Šmartinka smo danes ponosni vsi.« Pa vendar bi bila lahko njegova zgodba neuspešna, če ne bi v BTC upoštevali lastne strategije in imeli zagotovljenih dolgoročnih finančnih virov. Do konca leta naj bi bil nebotičnik v polni uporabi, s prodanimi ali oddanimi poslovnimi prostori. Cene so spustili za tretjino. »Država bi morala poskrbeti za ugodna posojila, pa bo trg popolnoma prebujen. Tako tržna kot najemniška stanovanja pa morajo biti na dobrih lokacijah in kvalitetno zgrajena,« meni Mitja Majnik, direktor podjetja IMOS, ki gradi kompleks Tobačna v Ljubljani.

Cene morajo biti prilagojene lokaciji in kvaliteti. »Danes vsak vsega ne more prodati, kot se je dogajalo pred nastopom krize. Vsaka lokacija ima svojo ciljno skupino kupcev in njim morajo biti prilagojena stanovanja, s tem pa tudi cene,« pa meni direktor Metropole Zoran Madon. Investitorji so sicer priznali, da so morali za uspešno prodajo znižati cene (od deset do približno 30 odstotkov), hkrati pa apelirali na medije, da naj ne bi več pisali o padcu cen, saj naj bi to zaviralo razvoj trga nepremičnin.

Razmišljajo celo o nasprotni smeri. »Recesija in mrtvilo na gradbeniškem področju kažeta, da se lahko znova pomaknemo v sredo 90 let prejšnjega stoletja,« pravijo. V Sloveniji smo takrat zgradili od petsto do šeststo novih stanovanj, trg naj bi jih potreboval okoli pet tisoč na leto. »Lani je bilo izdanih zgolj za 4800 enot gradbenih dovoljenj. To lahko v prihodnjih letih, ob nadaljnji stagnaciji, pomeni nov pritisk na cene stanovanj po vsej državi,« pojasnjuje Madon. Ob tem je treba dodati, da smo imeli v Sloveniji pred 25 leti po 15 tisoč novih stanovanj na leto.

»Kriza je sicer prinesla tudi veliko dobrega, predvsem počistila z ad hoc investitorji (omenjali so celo izraz mesarji na nepremičninskem trgu, op. a.),« meni Jarc in nadaljuje: »Ponudba bo v prihodnje privlačnejša in kvalitetnejša, žal pa bo le malo gradbincev, ki jim bodo banke še zaupale. Tudi zato bodo lahko stanovanja morda dražja.« Tudi on prisega na najemniški trg, kar je lahko (nekajletna) rešitev tudi za neprodana tržna stanovanja.

Kljub temu da se nepremičninska in gospodarska kriza še kažeta pri prodaji stanovanj, pa je Majnik prepričan, da kakovostno grajena stanovanja na dobrih lokacijah ne čutijo velikega upada povpraševanja: »Mi smo se projekta lotili dolgoročno in od tega ne odstopamo.« Tako je pri projektu Tobačna, pri projektu Situla pa Madon stavi na prestiž: »Ponujamo najboljša stanovanja z vrhunskimi materiali in najboljšo hišno tehniko v bližini mestnega jedra. To je naša nišna priložnost, seveda pa je ključna postavljena cena. Zaenkrat imamo evidentiranih približno sto kupcev.« Trgu bodo ponudili 228 stanovanj.