Mihael Kersnik, predsednik Okrožnega sodišča v Kranju (Foto: Gorazd Kavčič)

Mediacija je boljša od sodbe

Mediacijski pristop je veliko boljši od vsake sodbe, razmišlja Mihael Kersnik, predsednik Okrožnega sodišča v Kranju. Z njim smo se pogovarjali tudi o zmanjševanju sodnega zaostanka, kadrovski podhranjenosti sodišča, kakovosti sojenja ...

»Največji problem, ki se je pokazal med krizo, je izredno povečanje družinske problematike z nasiljem v družini in sodišče izreka vedno več ukrepov prepovedi približevanja. Kriza povzroča velike stiske, velike socialne in finančne probleme, ki jih skozi obravnavane družinske zadeve zaznava tudi sodišče.«

Kako uspešni ste na okrožnem sodišču pri izvajanju projekta Lukenda za odpravo sodnih zaostankov?

»Po moji oceni je izvajanje projekta Lukenda dobro, problem pa se je pojavil pri statističnem vodenju sodnega zaostanka. S 1. septembrom 2009 se je namreč način vodenja sodnih zaostankov z 18 mesecev skrajšal na 12 mesecev, s 1. januarjem 2010 pa na šest mesecev. Tako smo z zaostanka med 15 in 20 odstotki kar naenkrat prišli na 35 do 40 odstotkov. Tega smo sicer lani do poletja zmanjševali, a se je potem začel povečevati zaradi manjšega števila sodnikov. Pri programu Lukenda je pomembno, da je ministrstvo za pravosodje odobrilo dodatne zaposlitve sodnega osebja, pri nas so to strokovni sodelavci in strojepiske, ki sodnikom dodatno pomagajo, da njihovo delo čimbolj nemoteno poteka.«

Med ukrepi za pospešitev sojenja je tudi uvedba snemanja sodnih obravnav, za kar pa se sodniki odločajo samostojno. Koliko vaših sodnikov se odloča za snemanje?

»Ministrstvo za pravosodje je sodnike posebej pozvalo, naj čim več obravnav snemajo, a je odločitev za snemanje še vedno prepuščena sodnikom, ki se za snemanje odločajo tedaj, ko je to za postopek racionalno. Za snemanje se na našem sodišču odloča kar nekaj sodnikov, še posebej pa dve sodnici – na kazenskem in civilnem oddelku. Problem pri snemanju je, da sicer skrajša čas obravnave, po drugi strani pa nastaja precejšen problem pri kasnejšem prepisovanju posnetega v zapisnik, ki je precej zamudno. Zaenkrat namreč še ni možnosti, da bi posnetke enostavno shranjevali na zgoščenko ali kaj podobnega.

Snemanje je kljub temu eden od dobrih ukrepov za boljše in hitrejše delo sodišč. Sam si obetam, da se bo zaradi snemanja obravnav izboljšala tudi kulturna raven vodenja in poteka obravnav.«

Katere so najstarejše nerešene zadeve na vašem sodišču?

»Na gospodarskem oddelku najstarejša zadeva izvira iz leta 1993, ki je prišla do faze postavitve izvedencev. Očitno gre za zapleteno zadevo, saj izvedensko mnenje nastaja že dalj časa, tu pa sodnik ne more storiti drugega, kot da nenehno urgira pri izvedencu, naj pohiti s svojim delom. Angažiranje izvedencev nasploh predstavlja težave na določenih področjih, saj jih je premalo. Na kazenskem oddelku je najstarejša zadeva iz leta 1992, ki pa je v fazi razpisane tiralice. Gre za umor na Brniku med osamosvojitveno vojno, obravnave v nenavzočnosti pa zakon v tem primeru ne dopušča. Od civilnih je najstarejša iz leta 1993, ko je prvič prišla na radovljiško sodišče. To je nato zadevo v letu 2009 odstopilo okrožnemu sodišču, kjer je sodnica najprej poskušala s postopkom mediacije, ki pa ni uspela. Sedaj bo najbrž razpisala obravnavo. Gre za hud in zapleten spor v zvezi z nepremičnino, priznanjem lastninske pravice in plačil.«

Koliko je krivde na sodišču za tako dolgo reševanje zadev?

»Iz podatkov, ki jih imam na razpolago, sodniki omenjene zadeve obravnavajo brez nepotrebnega odlašanja. Sicer pa mislim, da zaradi sodišč na Gorenjskem stranke na državno pravobranilstvo ne vlagajo veliko zahtevkov za odškodnino zaradi sojenja v nerazumnem roku. Ocenjujem, da smo glede tega najbolj na tekočem in imamo najmanj problemov.«

Kakšen pa je povprečen čas reševanja zadev na vašem sodišču?

»Za pomembnejše zadeve, to so kazenske zadeve, preiskave, pravdne, družinske in gospodarske zadeve, je količnik povprečnega reševanja zadev v lanskem letu 12,28 meseca, kar je nekoliko krajše kot v letu 2009. V zadnjih petih letih je Okrožno sodišče v Kranju med prvimi tremi ali štirimi okrožnimi sodišči v državi po hitrosti reševanja, čeprav naši sodniki sodijo med najbolj obremenjene v državi.«

Je ta obremenjenost pogojena s pomanjkanjem sodnikov, na kar ste opozorili v letnem poročilu o delu sodišča v letu 2010?

»Obremenjenost sodnikov je pogojena tako z velikim pripadom zadev kot tudi precejšnje fluktuacije sodnikov. V zadnjem letu sta se dva naša sodnika upokojila, dve sodnici pa sta odšli na višje sodišče v Celju oziroma na državno pravobranilstvo v Ljubljani. Tudi sicer je v zadnjih letih veliko naših sodnikov napredovalo na višje sodišče. Me pa veseli, da bomo nastalo luknjo, ko nam po sistematizaciji manjkajo kar štirje sodniki, še letos v večjem delu zakrpali. Prav ta teden je že zaprisegla nova okrožna sodnica, še letos pa bosta na okrožno sodišče prišli še dve sodnici iz Okrajnega sodišča v Kranju. Na slednjem sodišču imajo še večji izpad sodnikov, manjka jih namreč kar šest, zato smo ministrstvo za pravosodje že zaprosili za razpis treh novih sodnikov. A ministrstvo je pri teh razpisih nekoliko zadržano, ker se pričakuje zmanjšanje obsega dela sodnikov na zemljiški knjigi, pa tudi prenos zapuščinskih zadev na notarje.«

Ali se pomanjkanje sodnikov pozna pri kakovosti sojenja?

»Lahko zagotovim, da imamo na okrožnem sodišču dobro in strokovno močno ekipo sodnic in sodnikov, zato ni problema soditi nobene najzahtevnejše zadeve. To se je pokazalo tudi v preteklosti, najbolj znana je zadeva Kolo, ko je tudi višje sodišče razveljavilo sodbo le za eno dejanje. V letu 2010 se nam je sicer povečal odstotek potrjenih zadev na višjem sodišču, ta trend pa se dogaja že nekaj zadnjih let, kar tudi kaže na dvig strokovnosti in kvalitete dela naših sodnikov. V letu 2010 je tako višje sodišče potrdilo 72,51 odstotka vseh sodb. Število razveljavljenih zadev se je močno zmanjšalo, kaže pa se tudi dobro odzivnost višje instance, da spremeni kakšne odločbe.«

Ko odločitvi prvostopenjskega sodišča pritrdi, spremeni pa izrečeno kazen …

»Tako je. Opažamo, da višje sodišče zaostruje kaznovalno politiko. To je signal tudi prvostopenjskim sodiščem. Sodišče se namreč vedno nekoliko z zamikom odziva na družbene probleme.«

Ali se gospodarska kriza pozna tudi pri delu sodišča? Se je povečal pripad gospodarskih zadev?

»Ocenjujemo, da se je povečal pripad gospodarskih zadev predvsem zaradi večjega števila stečajev. Eden zadnjih večjih je bil LTH, upam, da ne bo prišlo tudi do stečajev Mersteela in Merkurja. Tu pričakujem veliko modrost in gospodarsko presojo vodstev obeh podjetjih in tudi upnikov, seveda, da bodo uspešno izpeljali prisilno poravnavo. Potopitev podjetja je zadnja poteza, ki s seboj prinese ogromno gospodarskih, družbenih in socialnih problemov. Pri Mersteelu je sodišče izdalo končni sklep o preizkusu terjatev, ki pa mora postati še pravnomočen, pri Merkurju pa sodnica pričakuje, da bo stečajni upravitelj v kratkem dopolnil seznam preizkušenih terjatev. Imam vtis, da je pri nas optimistično gledanje na oba postopka. Največji problem, ki se je pokazal med krizo, je izredno povečanje družinske problematike z nasiljem v družini in sodišče izreka vedno več ukrepov prepovedi približevanja. Kriza povzroča velike stiske, velike socialne in finančne probleme, ki jih skozi obravnavane družinske zadeve zaznava tudi sodišče.«

V zadnjem letnem poročilu ste omenili tudi uspešno uvajanje postopka mediacije.

»Z mediacijo smo na okrožnem sodišču začeli že leta 2008. Od lani je na novo narejen program po zakonu o alternativnem reševanju sporov, kjer opažamo zanimivo spremembo, ki je finančno pogojena. V civilnih zadevah se stranke še nekako odločajo za soglasje za mediacijo, ker so zagotovljene tri ure mediacije brezplačno, v gospodarskih zadevah pa tega skorajda ni več, ker je treba vse plačati. Menimo, da je mediacijski pristop veliko boljši kot vsaka sodba. Po eni strani je napotek države, naj državljani rešijo konflikt, spor v okviru mediacije, izredno dober. Navaja oziroma sili jih v to, da problem rešujejo medsebojno in da razmišljajo, kako rešiti medsebojni spor, da ne bo ugodno zaključen samo za eno stranko, ampak dobro za obe stranki. Ob razumskem, mediacijskem pristopu ni zmagovalca in ne poraženca, ampak sta obe stranki zmagovalca, saj se dogovorita za modro in nevsiljeno rešitev. Pa še stroškom sta se s tem izognili. Pravdanje ni zastonj.«

Prostorska problematika sodišč se je v zadnjih letih že nekoliko popravila. Kje so trenutno največje težave?

»Zelo zadovoljni smo, da nam je ministrstvo za pravosodje v prejšnjih letih šlo precej na roko, čeprav še vedno poslujemo na dveh lokacijah v Kranju. Še večjo stisko s prostorom imajo na Okrajnem sodišču v Kranju. Žal mi je, da pred leti nismo uspeli s predlogom, da bi za sodišče pridobili zemljišče pri kranjski vojašnici. Žal mi je tudi, da ministrstvo v tej težki finančni situaciji ne nadaljuje prizadevanj, da vzamemo v najem prostore Gorenjskega tiska in da še nismo dokupili še zemljišča ob sodni stavbi, kjer je devet parkirnih mest. Velik problem je tudi na Jesenicah, kjer je nujna obnova strehe. Ministrstvo se o tem prizadeva dogovoriti z drugim lastnikom stavbe, Dominvestom. Upam, da bo do dogovora čim prej prišlo. Po drugi strani pa je sodišče v Škofji Loki vzorčen primer, kakšna je dobra prostorska rešitev za sodišče. Da je dovolj širok hodnik, ki omogoča, da se stranke ne srečujejo povsem na blizu. Precej mirna je tudi lokacija sodišča, zagotovljeni so prostori za vse sodnike.«

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Bled / ponedeljek, 4. julij 2011 / 07:00

Odprli prenovljeni Riklijevo in Grajsko cesto

Bled - Na kresni večer, tik pred praznikom državnost, so na Bledu odprli prenovljeni Grajsko in Riklijevo cesto v starem delu mesta Grad. Obnova je potekala v sklopu celovite pre...

Objavljeno na isti dan


Kranj / ponedeljek, 18. april 2022 / 19:28

Most bodo razširili

Kranjska občina je po lanskem zapletu vendarle zaprosila za gradbeno dovoljenje za rekonstrukcijo Savske ceste in mostu pri Planiki. Projekt je nujen zaradi nove stanovanjske soseske Ob Savi.

Žiri / ponedeljek, 18. april 2022 / 19:27

Odprtje doma maja, na dan zmage

Prvega stanovalca bodo v domu starejših občanov Žiri sprejeli 9. maja – na dan zmage, kot je poudarila poslovna direktorica SeneCure Slovenija Sanda M. Gavranovič. Ob dnevu odprtih vrat v torek pa so...

GG Plus / ponedeljek, 18. april 2022 / 19:27

Prvi slovenski pisec kriminalk

Letos mineva 180 let od rojstva pisatelja, satirika, urednika in založnika Jakoba Alešovca, sodobnika Jurčiča, Levstika, Bleiweisa, sicer gorenjskega rojaka, rojenega na Skaručni pri Vodicah.

Škofja Loka / ponedeljek, 18. april 2022 / 11:41

Na Loškem je veliko krvodajalcev

Krvodajalci na območju občin Škofja Loka, Gorenja vas - Poljane, Žiri in Železniki glede darovanja krvi sodijo v vrh krvodajalcev tako na Gorenjskem kot v Sloveniji, minulo sredo pa jim je RKS – Območ...

Gospodarstvo / ponedeljek, 18. april 2022 / 11:40

Predavanje Od semena do sadike

Brezje – Društvo žensk z dežele občine Radovljica in Oddelek za kmetijsko svetovanje pri Kmetijsko gozdarskem zavodu Kranj vabita v četrtek, 21. aprila, z začetkom ob pol štirih popoldne v Kulturni...