Avokado na "a" kot afrodiziak

Besedilo: Alenka Bole Vrabec
Kategorija: Nasveti / ponedeljek, 4. april 2011 / 06:00

Včasih redkost je avokado zdaj vsakdanja ponudba na oddelkih s sadjem in zelenjavo. Ponuja se v temno zeleni obleki, gladek, podoben hruški, najdemo pa tudi sadeže, ki so precej bolj temni, skoraj črni in manjši in jim zaradi nagrbančene lupine pravijo aligatorska hruška.

Prvotna domovina avokada je južna Mehika, danes pa je po vsem svetu znano skoraj štiristo različnih sort. Ne glede na to, da je masten, je zdravju prijazen sadež, saj premore le nenasičene maščobe in druge dragocene snovi. Avokadovec ima temno zelene liste, dolge do 45 cm, v višino pa drevo doseže tudi 16 m. Najstarejše seme avokadovca so našli arheologi v Peruju. V nekem grobu so poleg mumije ležale tudi peške avokada iz 8. st. pred našim štetjem. Naj bi pokojniku na onem svetu pomagale k erotičnim užitkom? Ime izvira iz azteške besede ahuacuatl ali modnik. Z vej visijo sadeži namreč v paru in ni bilo treba dosti domišljije, da so ga zaradi njegove oblike poimenovali po simbolu moške plodnosti. Leta 1526 ga je med konkvisto kot prvi Evropejec opisal Fernandez de Oviedo: »V sredici sadeža je peška, ki spominja na olupljen kostanj. Med peško in lupino je sadež mehak, dobrega okusa in spominja na maslo.« Fernandez de Oviedo, ki ga je avokado spominjal tudi na hruško, je sadež jedel s sirom.

Mehiške sorte zorijo na primer od 6-8, v Gvatemali pa od 12-18 mesecev, saj so tu sadeži precej večji od mehiških. Avokado uporabljajo tudi v farmacevtski in kozmetični industriji. Ko sadeže kupujemo, so zvečine trdi. Avokado je primerno zrel, ko se lupina vda, če pritisnemo nanjo. Doma hitreje dozori, če ga pustimo v družbi jabolk ali ga zavijemo v časopisni papir.

Avokado je najboljši surov, saj zagreni, če ga preveč segrejemo. In brž ko ga pretlačimo z vilicami ali narežemo na krhlje ali kocke, ga moramo pokapljati z limonovim ali limetovim sokom, saj zelo hitro oksidira in postane neugledno rjav. Najbolj znana je seveda mehiška pomaka guacamole, ki jo dobimo tudi konzervirano, a primerjave s svežo ne zdrži. Z avokadom delamo različne namaze in vprežemo svojo domišljijo. Sadež se imenitno obnese v hladnih predjedeh, pa tudi v kombinaciji pečenega mariniranega mesa in avokadove priloge.

Piščanec z avokadom

Za 4 osebe potrebujemo: 2 zrela avokada, 1 rdečo čebulo, 4 manjše mesnate paradižnike, 4 vejice peteršilja, 5 žlic limetovega soka, 4 žlice oljčnega olja, sol, poper, pol čilija, 20 zrn posušenega koriandra, 20 zrn zelenega popra, žlico in pol sladke paprike, 3-4 žlice olja, 4 kose piščančjih prsi (po 150 – 200 g).

Za marinado stremo v terilniku posušen koriander in zeleni poper. Čili ali nepekoč feferon, če vam ni do tega, da bi bila hrana pekoča, očistimo semen in sesekljamo (če imamo občutljivo kožo na rokah, si nataknimo rokavice iz lateksa). Začimbi in čili zmešamo s 4 žlicami oljčnega olja, dodamo poldrugo žlico sladke paprike in prelijemo v dovolj veliko vrečko za zamrzovanje. Na začimbno mešanico pridamo piščančje prsi in zapremo vrečko, ki jo nato obračamo na vse strani, da se marinada enakomerno razporedi po mesu. Mariniramo v hladilniku čez noč.

Naslednji dan vzamemo kose piščanca iz marinade in ga opečemo na 4 žlicah olja. Pečico segrejemo na 200 stopinj (ventilatorsko na 180 stopinj) in piščanca v pekaču pečemo še 10 minut. Med peko je vklopljen samo spodnji del pečice. Piščanca vzamemo iz pečice in ga damo na toplo.

Avokada podolgem prerežemo na polovico, odstranimo peško, sadež previdno izdolbemo, ga narežemo na kocke in pokapljamo z limetovim sokom. Čebulo zrežemo na tenke kolobarčke, paradižnik na krhlje, sesekljamo peteršilj in začinimo z oljčnim oljem, soljo in poprom.

Piščanca narežemo na rezine in postrežemo s solato.