Gora Marijinega svetišča

Besedilo: Jelena Justin
Kategorija: Nasveti / ponedeljek, 4. april 2011 / 06:00

Zasavska sveta gora (852 m) - Vzpetina, ki ima v svojem imenu celo samostalnik gora, je v toku zgodovine spreminjala imena; od Taborske gore do Svete gore, danes jo poznamo kot Zasavsko sveto goro.

Posavsko hribovje skriva veliko vzpetin, ki zaradi svojega spokojnega vzpona kar vabijo, da jih obiščemo. Naš tokratni cilj je približno pet kilometrov dolg greben med Vačami in Izlakami, ki se na eni strani spušča v dolino Save, na drugi pa v ozko dolino Kandršice. Greben sestavlja veriga bolj ali manj izrazitih vrhov. Takoj nad Vačami je 677 m visok Slemšek, kjer je cerkvica sv. Križa. Sledijo Špičasti vrh, 695 m, Ostri hrib, 746 m, skrajni vzhod grebena je najvišji. Tam je Sveta gora, ki meri 852 m, zato običajno rečemo, da gremo na Zasavsko sveto goro. Če bi se je lotili iz Vač, bi potrebovali približno dve uri, moj predlog bo precej krajši, približno pol ure, kjer nam strmina ne bo dala dihati.

Zapeljemo se do Moravč, kjer nadaljujemo proti vzhodu, v smeri vasi Kandrše. V Kandršah nadaljujemo proti Izlakam in v vasi Vidrga, ob gostišču na desni strani, zavijemo ostro desno do vasi Razpotje. Nad vasjo je ob cesti kapelica, za katero je kolovozna pot. Tam nekje parkiramo jeklenega konjička. Prostora ni ravno veliko.

Z vzponom začnemo za kapelico po kolovozni poti. V tem spodnjem delu pot ni markirana, a je dobro shojena in ne moremo zgrešiti. Ko pridemo do gozda, se pred nami pokaže široka gozdna grapa, po kateri začnemo naš vzpon. Pot je podobna kakšni lovski stezici. Strmo se vzpenja; najprej kar naravnost, potem pa pot zavija v okljukih. Hitro pridobivamo na višini in naša steza se kmalu združi z markirano potjo, ki pripelje iz Vač. V smeri markacij nadaljujemo do vrha, kjer stopimo na notranjo stran utrjenega obzidja.

Na vrhu Svete gore stoji cerkev Marijinega rojstva, podružnica župnije Vače, skupaj z drugimi cerkvenimi objekti. Cerkev je znana po svoji čudodelnosti, ki jo v Slavi vojvodine Kranjske opisuje tudi Janez Vajkard Valvasor. Arheološka izkopavanja so pokazala, da je bilo na gori prazgodovinsko gradišče, odkopani pa so bili tudi staroslovenski grobovi. Cerkev, posvečena materi Božji, se prvič omenja že leta 1250. Kot pravi umetnostnozgodovinska stroka, je bila prva cerkev romanska, druga gotska, ki ji je bila leta 1753 prizidana baročna ladja, ki je dala cerkvi današnji videz. Tisto, kar je na Sveti gori posebnost, je taborsko obzidje, ki je nudilo varno zavetje domačinom pred Turki. Ob cerkvi je danes tudi pokopališče.

Trideset višinskih metrov nižje je Planinski dom na Zasavski sveti gori. Od cerkve je širok razgled na vse strani, le proti vzhodu ga zakriva bližnji Roviškovec; na jugovzhodu je Kum, za njim vidimo Gorjance; na jugu je Ostrež; proti jugozahodu so v bližini litijski hribi, daleč za njimi pa Snežnik, Javorniki in Nanos; od zahoda proti severu so na obzorju Julijci s Triglavom, Karavanke in Kamniške Alpe, v bližini pa zahodni del Posavskega hribovja proti Ljubljanski kotlini; proti severu sta Velika in Menina planina, za njima Raduha, čisto na severu pa Pohorje. Razgled je resnično čudovit!

Zasavska sveta gora je dosegljiva tudi za tiste, ki imajo težave s hojo, saj se skoraj do vrha da pripeljati z avtom. Parkiramo pri Planinskem domu in se do vrha sprehodimo. Ker je cesta do vrha asfaltirana, je vzpon na vrh primeren tudi za kolesarje s specialkami. V vsakem primeru nas čaka prijeten izlet.

Nadmorska višina: 852 m

Višinska razlika:

Trajanje: 1 ura

Zahtevnost: 1 zvezdica