Moja žena je hladna kot led in mi ne da (21)

Pred dnevi me pokliče ena od bralk in reče: »Punce v naši telovadni skupini redno beremo tvojo zgodbo in številne se čudijo, kako je mogoče, da se lahko kaj takega dogaja. Potem pa sem jim povedala, da sem se lani vpisala v eno plesno skupino, ker sem si zaželela družbe. Vabila nekaterih plesalcev, ki so mi dejali, naj se jim pridružim, so se mi zdela čudna, dokler mi ni nekdo naravnost povedal, da se še radi malo pocrkljajo in to kar v skupini, da si želijo popestritve, ker sem privlačna in še zelo ohranjena.«

Neka druga, A. K., pa je sporočila, da želi, da zapišem tudi njeno internetno zgodbo. Preko nekega portala je spoznala pomembnega člana našega zunanjega ministrstva, s katerim se je nekaj časa družila, a njuna 'ljubezen' je čudežno presahnila ob prvi večerji, na katero jo je povabil, saj je gospod naročil samo eno porcijo, ki sta si jo potem morala deliti. »S skopuhi pa res nisem želela imeti opravka,« je pokomentirala A. K.

Pa se vrnimo nazaj k pripovedovanju naše junakinje Altheje.

Takole pravi: »Ko sem tisti večer Tonija vprašala, ali je dobil moj 'mail', mi je odgovoril pritrdilno, potem pa se je opravičil, češ da je zaspal pred televizorjem in mi ni mogel odgovoriti. Nisva spregovorila pet stavkov, zaslišim, kako je pri njem zabrnel hišni zvonec, zato se je v naglici poslovil in prekinil zvezo. Bila sem zmedena, nisem vedela, kaj naj rečem. Najraje bi sedla na letalo in se vrnila domov. Da bi pregnala turobne misli, sem se vrgla v delo. Maročan je zjutraj malo zamudil, a nič ne de. S seboj je pripeljal ženo, ki mi je pomagala pri čiščenju in pospravljanju. Bila je prijazna majhna stvarca, pokrita od glave do tal. Ko je videla, da smo sami, je odložila črna oblačila, ki so delovala grozeče in groteskno, in pred seboj sem zagledala vitko dekle v tangicah in majčki, na kateri je pisalo l love Beethoven.

Angleško je zelo dobro obvladala, povedala mi je, da je študirala sociologijo medsebojnih odnosov, potem pa ji je umrl oče, in mama, ki je že od samega začetka odklanjala njen študij, jo je, takoj ko je bilo mogoče, poročila s sinom svoje najboljše prijateljice.

Zvečer se je hiša napolnila z vriščem in smehom. Hčerki sta s seboj pripeljali prijatelje, s katerimi sta skupaj študirali. Dani je spekel pico, jaz sem na hitrico naredila tri rulade, za kar so mi bili vsi zelo hvaležni. Ura se je prav pregrešno pomaknila proti drugi, ko sem končno lahko legla na kavč. Dve dekleti sta prespali pri nas in bilo mi je nerodno, da bi ju motila z odpiranjem računalnika.

Zjutraj sem bila utrujena kot pes. Slabo sem spala, bolela me je glava. Pa še skrbelo me je, kaj počne Toni v moji hiši – sam … Predstavljala sem si, kako se po tihem plazim po stanovanju in kukam skozi režo, da bi videla, kaj dela. Strah pred neznanim se je nenehno mešal z neobvladljivo radovednostjo.

Medtem ko sem likala zavese, sem razmišljala o tem, koliko ga sploh poznam. Vedela sem, da je doma iz okolice Postojne, vedela sem, da je študiral pravo, da je zelo pameten, lep, prijazen, zgovoren. Nikoli pa nisva govorila o njegovi preteklosti. Vsakič, ko sem načela pogovor, je zamahnil z roko in rekel, da je važna sedanjost. Laskalo mi je, ko je dejal, da se mu zdim tako pomembna. Večkrat sem pogledala na 'mail', a me je z nekaj kratkimi stavki razveselil šele v dopoldanskih urah.

Piška moja, imel sem naporen dan. Stranke so si kar podajale kljuko. Kar so me angažirali še v firmi »K……«, pa sploh nimam nobenega časa. Niti zase. Zvečer se stuširam in se zavlečem v posteljo, ker objamem blazino in mislim na mojo piško. Posul bi te s poljubi in pohrustal … Oglasil se ti bom spet zvečer. Te objema povsod, zlasti tam, tvoj Toni

'Mail' sem prebrala vsaj stokrat, da sem ga znala že na pamet. Globoko sem se sramovala dvomov, ki so se že dva dni plazili po meni. Zvečer sem spet bedela do enajstih. Vsakih pet minut sem odprla gmail. Nič. Nobene zelene pikice, ki bi mi povedala, da je Toni na zvezi.

Naj ga jutri spet pokličem? Ja? Ne? Kaj bo rekel, ko se oglasi? Da ga zalezujem, da mu ne zaupam, da sem tečna baba, ki ga hoče imeti pod kontrolo? Rogljički, ki sem jih pogrela v mikrovalovki, so ostali nedotaknjeni. Lačna in sitna sem se pokrila z odejo, ugasnila luč in poskušala zaspati.

Maročan (imena še danes ne vem) in njegova Ajra sta pripeljala znanca, ki je zbrusil ladijski pot, popoldne pa je zamenjal še pipe v kopalnici. Plačala sem ga iz lastnega žepa.

Prav oddahnilo se mi je, ko sem ostala sama. Telefon sem položila na mizo in vsake toliko časa me je zamikalo, da sem ga vzela v roke. Napisala sem vsaj pet 'mailov', a sem jih sproti brisala. Nisem želela, da bi me bilo še bolj sram, kot me je že bilo. Podzavestno sem odtipkala Tonijevo ime v Googlov iskalnik. Na moje presenečenje se je odprlo kar nekaj podatkov.

Zazijala sem. Imel je tudi svojo stran na Facebooku. Za trenutek sem razmišljala, kaj naj naredim, potem pa sem se prijavila kot neka Albina Majer. Tako se je pisala mamina že pokojna teta. Facebook sem poznala že od prej, saj sta bili tam tudi obe hčerki in sta me večkrat povabili, naj si ogledam to ali ono. Roka na miški se mi je rahlo tresla, ko sem kliknila na Tonija in ga prosila, če me sprejme med prijatelje. Odziv je bil takojšen. Še isto minuto. 'Madona, mar ni rekel, da je tako utrujen, da že med TV-Dnevnikom zaspi na kavču?!' Pogledala sem na uro. Pol enih ponoči. V grlu se mi je naredila kepa in zmuzast strah se mi je začel plaziti po koži.

Zraven potrjenega prijateljstva je Toni pripel še kratko sporočilce, v katerem je zapisal, da sem na priloženi fotografiji, ki sem jo ukradla na internetu, zelo lepa. Besede so mi vzele sapo. S tresočimi nogami sem se opotekla do omare, vzela s police kozarec in si natočila borovničevca. Izpila sem ga na dušek. V meni je vrelo kot v kotlu, ki ga bo zdaj zdaj razgnalo. Ko sem se zbrala, sem mu odpisala nazaj: 'Cenjeni gospod, tudi vi niste napačni.'

Začela sem se zavedati, da postajam mačka, ki se igra z miško.

Po licu so mi tekle solze, medtem ko sem mu odgovarjala. Že kmalu je prišel v protinapad, in mi začel dvoriti, pisati ljubeznive in sluzaste besede o tem, kako bi prišel kamorkoli že in me objel in pocrkljal. Ne pomnim, kdaj sem nazadnje izrekla toliko grdih besed na kupu.

Ko pa mi napiše, da živi v lastni hiši, me je skoraj vrglo pod strop od ogorčenosti.

Na hitrico sem se poslovila in ugasnila računalnik. Stekla sem v kopalnico in se, zardelih in objokanih oči, zazrla v ogledalo. V njem sem videla pretreseno, zmešano in trapasto babo, ki se je v osamljenosti pustila zapeljati barabinu, ki je še nadvse dobro vedel, kako ravnati z ženskami, da jih lahko ožame kot zrele limone. Zagrabila sem torbico in stresla njeno vsebino na odejo. Med kramo, ki se mi je zmeraj nabrala na dnu, sem našla škatlico apaurina. Pogoltnila sem eno in se počasi, kot bi imela sto let, ulegla v posteljo.

Pravzaprav nisem imela nobenih dokazov, da me vara. Lahko je samo preganjal čas, ker mu je dolgčas po meni. Čas, preden sem poskušala zaspati, sem porabila zato, da sem za njegovo ravnanje iskala primerna opravičila. Ob misli, koliko žensk je že zamenjal v tednih, ko se nisva videla in s kolikimi se je onegavil na moji lastni postelji, me je stiskalo v želodcu. Misel, da so se lahko tujke valjale po mojih rjuhah, je bila res grozljiva …«

(se nadaljuje)