Zbiralec in prodajalec gramofonskih plošč, t. i. vinilk, Roman Pavlin iz Kranja s prvo izdajo albuma jugoslovanske skupine Time iz leta 1971

Ena sama strast

Minuli konec tedna je v Ljubljani potekal že peti mednarodni sejem zbirateljstva Collecta. Pravi zbiralci so ljudje posebne vrste, strast, s katero se posvečajo svoji zbirki, pa je neizmerna.

Zbirateljstvo, s tujko tudi kolekcionarstvo, je ljubiteljska ali profesionalna dejavnost posameznikov in ustanov, ki se ukvarjajo z ustvarjanjem raznih zbirk predmetov, umetniških del ali primerkov mineralov, fosilov in kamnin iz narave, nas o tej, med Slovenci kar pogosti dejavnosti, na kratko poduči spletna enciklopedija. Torej imeti, zbirati, razstavljati različne primerke nečesa in se s tem tudi resneje ukvarjati. Na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani je bil minuli konec tedna že 5. Mednarodni sejem zbirateljstva Collecta, ki je pod svoje okrilje v treh dneh privabil skoraj sto štirideset zbirateljev in trgovcev iz šestnajstih evropskih držav ter več kot šest tisoč obiskovalcev iz Slovenije in okoliških držav.

Od »verigarjev« do PEZ figuric

Najbolj neučakani zbiralci so bili na sejmu že v petek, takoj po uradnem odprtju, kot sem kasneje izvedel, predvsem zato, da bi prvi preverili letošnjo ponudbo in si mogoče uspeli nabaviti kakšnega »zbirateljskega kapitalca«, naj bo to zelo redka znamka, kovanec, razglednica ali kaj drugega … Največ ponudbe je bilo tokrat za filateliste in numizmatike. Medtem ko poznavalci točno vedo, v katero znamko ali kovanec bodo vtaknili nos, pa naključni firbci, tipa zgoraj podpisani, predvsem lahko od stojnice do stojnice opazujemo, kako lepi so priložnostni zlatniki in srebrniki, kako slikovite so znamke eksotičnih držav in kako se nam niti sanja ne, katere izmed njih imajo pravo zbirateljsko vrednost in katere ne.

Pri enem od prodajalcev mi v oči pade album z zelenimi platnicami, na katerem je zapisano, da gre za skoraj v celoti izpopolnjen album znamk »verigarjev«. Kopica znamk z motivom človeške figure, ki trga jeklene okove, bi menjala lastnika za tri tisoč evrov. Odprem platnice in vidim znan motiv, ki ga je zasnoval slikar Ivan Vavpotič. Gre za prvo »slovensko« znamko, ki je izšla po 1. svetovni vojni in je bila v obtoku v letih 1919 in 1920. »Popolna zbirka »verigarjev« šteje kar 475 znamk s tem motivom. Znamke so sicer v nekaj barvah, znotraj slednjih pa obstajajo še različni odtenki, močnejši in šibkejši odtisi na boljšem ali slabšem papirju. V moji zbirki manjka le nekaj zelo redkih primerkov, ki so sicer na trgu vredni med tisoč in dva tisoč evri za kos,« je razložil Bruno Kolenič, ki se je specializiral predvsem za znamke Jugoslavije in stare Jugoslavije. »Iščem znamke Slovenije in Jugoslavije, pa so mi rekli, da ste dobro založeni s tem,« je rekla gospa, ki je prišla mimo, iz torbe potegnila spisek in začelo se je trgovanje.

Zanimiva je zbiralska strast Ivana Jurjeviča iz Zagradca. V njegovi zbirki so namreč različni kosi figuric, v katere namestimo PEZ-bonbone. »Včasih sem zbiral igračke in sestavljanke iz »kinder jajčk«, potem pa sem svoje zanimanje preusmeril v PEZ-figurice. Ja, vsi me vprašajo, koliko različnih imam doma, pa vsakemu odgovorim, da jih je toliko, da mi jih doslej še ni uspelo prešteti,« razlaga Ivan. Ustanovil je celo društvo in bo jeseni organiziral že tretjo »Slovensko pez konvencijo« za zbiratelje iz vsega sveta. Tudi sam je namreč že hodil po podobnih srečanjih po Evropi in tudi v ZDA.

Na drugem vogalu dvorane sta gramofonske plošče razstavila Kranjčana Roman Pavlin in Andrej Vreček. Slednji, sicer velik ljubitelj skupine The Rolling Stones, doma ima več kot 150 naslovov njihovih plošč, je bil tokrat pri prodaji v pomoč prijatelju. Pri njiju je bilo mogoče izbrati med različnimi »vinilkami«, tako longplejkami kot singl ploščami. A tudi te imajo svoje posebnosti in niso samo stari nosilci zvoka, predhodniki zgoščenk in MP3-jev. »Zanimiv je tale neigrani izvod albuma Newermind skupine Nirvana, je iz leta 1991, izšel pa je na Češkem, ali pa oranžno koloriran vinil albuma Kill'em all kultne Metallice,« pokaže Roman, ki je zanju postavil ceno 25 evrov. Prav toliko stane tudi starejša plošča legendarne jugoslovanske skupine Time. »Sicer nekoliko utrujena prva izdaja z ovitkom, ki ima negativ, torej črni tisk znaka založbe Jugoton, kar je sicer redkost,« razlaga Roman, ki ima doma sicer kakih deset različnih izdaj te plošče, in dodaja: »Upam, da bom v prvem dnevu zaslužil za stojnico, v nadaljevanju pa ostal vsaj na pozitivni ničli. Denar, ki ga ponavadi zaslužim s prodajo, potem porabim za nakupe vinilk, ki jih še nimam.«

Eden izmed prodajalcev z različnim »blagom« iz naše zgodovine je bil tudi Kranjčan Tone Kavčič, sicer velik zbiralec originalnih dokumentov, povezanih s Prešernom. Nemške tiskovine iz časa 2. svetovne vojne, stare razglednice, zemljevid Koroške in Kranjske iz leta 1841, pa strip po znamenitem romanu Čarovnica z griča avtorice Marije Jurič Zagorke in še kaj …

Preddverje je bilo namenjeno svetu mineralov, fosilov ter takih in drugačnih kamnin. Med prodajalci sem srečal tudi Vilija in Dano Rakovc iz Kranja, ki imata na Collecti vsako leto svojo stojnico. »Prihajajo stalne stranke, zbiratelji, pa tudi »navadni ljudje«, ki različne kamne, recimo, kupujejo za srečo, ker vanje verjamejo,« je povedala Dana: »Saj veste, pravi kamenček te slej ko prej sam najde.«

Na koncu še deset bankovcev zame

No, en par zbirateljskih semen je tudi v mojih genih, a ta vendar ne vzklije v nekaj, kar bi bilo potrebno dnevno zalivati, kot to počno pravi zbiratelji. Ko pa sem že enkrat na zbirateljskem sejmu, mi ne da miru, da si tudi sam ne bi privoščil kakšnega nakupa. Večina prodajalcev ima običajno naprodaj tudi kakšne poceni primerke, ki nimajo velike vrednosti, so pa zanimivi in lahko oplemenitijo ljubiteljsko zbirko, kot je na primer moja z bankovci iz vsega sveta. Za deset evrov sem si privoščil deset večinoma povsem novih bankovcev, nekateri so še v obtoku, drugi ne. Moje oči so izbirale najbolj slikovite, razum pa bankovce držav, kjer so bile ali so vojne oziroma se države delijo, narod strmoglavi diktatorje … Pa so si sledili bankovci: iraški s Sadamom Huseinom, iranski s Homeinijem, libanonski, afganistanski, severnokorejski, sudanski, mjanmarski …

       

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Splošno / sobota, 3. maj 2008 / 07:00

Pomoč društvu Vita

Člani Društva za pomoč po nezgodni poškodbi glave Vita Gorenjska so se pred dnevi razveselili donacije, ki jim jo je namenila Banka Koper. Na priložnostni slovesnosti je vodja poslovne enote te b...

Objavljeno na isti dan


Humor / sobota, 2. april 2011 / 07:00

Ta je dobra

Javni uslužbenec Javni uslužbenec sedi v kuhinji, pije kavo in bere časopis. Žena vsa zgrožena vpraša: »Kaj danes ne greš v službo?« Mož ves prestrašen: »Je...

Prosti čas / sobota, 2. april 2011 / 07:00

Glavni na vasi

Besniški kvintet bo v nedeljo v Železnikih praznoval desetletnico delovanja. Fantje so prireditev poimenovali Življenje podeželskih plejbojev ali Tuje hočemo, svojega ne damo!

Prosti čas / sobota, 2. april 2011 / 07:00

Miro in njegovih štirideset lepih let

Miro Mikič je prepoznaven predstavnik letnika 1971 v Kranju. Priljubljen med prijatelji, skoraj vzoren oče hčerke in sina, soprog na dolge proge in ubogljiv sin ter poslušen brat...

Zanimivosti / sobota, 2. april 2011 / 07:00

Kosilo za tuje delavce

Jesenice - Prostovoljci iz Dobrodelnega društva UP Jesenice so prejšnjo soboto, ob Dnevu za spremembe, pripravili akcijo z naslovom Kosilo za migrantske delavce. V samskem domu n...

GG Plus / sobota, 2. april 2011 / 07:00

Ena sama strast

Minuli konec tedna je v Ljubljani potekal že peti mednarodni sejem zbirateljstva Collecta. Pravi zbiralci so ljudje posebne vrste, strast, s katero se posvečajo svoji zbirki, pa je neizmerna.