Vodnjak kot nebotičnik

Pred današnjim gledališčem še drugi mestni vodnjak.

Kranj – Za zaključek prve faze zaščitnih arheoloških izkopavanj pred Prešernovim gledališčem so po skoraj sto letih odprli še pokrov mestnega vodnjaka iz 19. stoletja. Vanj se je spustil vodja izkopavanj, arheolog in tudi izkušen jamar Rafko Urankar: »Vodnjak je v odličnem stanju, tako kot nekaj metrov na začetku je tudi ob zaključku grajen s kamni, vmesni del je stena, na delih, kjer so bile luknje, tudi zapacana z malto. Na dnu vodnjaka je kakih 20 centimetrov vode.« Vodnjak, ki so ga, sodeč po napisu na pokrovu, zaprli leta 1912, torej ko je že začel obratovati vodovodni stolp, je globok 32,20 metra, torej sega nekje do nivoja reke Kokre. Za primerjavo: približno enako visok je kranjski nebotičnik, medtem ko sosednja župna cerkev v višino sega okrog šestdeset metrov. Vodnjak bi podobno kot tisti na Maistrovem trgu v prihodnje lahko krasil prostor pred gledališčem.

V štirinajstih dnevih so pred gledališčem izkopali šestnajst staroslovanskih grobov iz 9. in 10. stoletja ter v njem našli klasične pridatke, kot so obsenčni obročki, prstani, fibule, tudi železen nož ... »Upali smo, da bomo našli še kakšno poznoantično naselbinsko kulturo, kot v Tavčarjevi ulici ali na Pungertu, pa je bil ta prostor očitno namenjen le pokopavanju umrlih,« je povedal Rafko Urankar in dodal, da se z izkopavanji sedaj selijo na prehod s Trubarjevega trga v Cankarjevo ulico, sredi aprila pa bodo začeli izkopavanja na Vodopivčevi ulici (na Mohorjevem klancu).