Želela sem obuditi razpravo o pokrajinah

Besedilo: Danica Zavrl Žlebir
Kategorija: GG Plus / petek, 1. april 2011 / 06:00

Odkar je ministrica za lokalno samoupravo in regionalno politiko Duša Trobec Bučan na srečanju s slovenskimi župani na Brdu predstavila zamisel o razmejitvi Slovenije na šest pokrajin, med katerimi pa ni Gorenjske, smo si prizadevali povabiti jo na pogovor. Pristala je šele sedaj, ko je bil, kot pravi, v razpravi o regionalizaciji narejen korak naprej.

Ko sva se dogovarjali za intervju, ste dejali, da ga boste dali ob prvi priložnosti, ko bo v zvezi s pokrajinami storjen kak korak naprej. Kateri novi korak je bil sedaj narejen?

»Res je in kot sem obljubila, da bom prvi intervju dala gorenjskemu časopisu, sedaj obljubo izpolnjujem. Znova bi poudarila, da je zamisel o pokrajinah, ki sem jo predstavila županom na srečanju na Brdu, zgolj idejni predlog, z namenom, da znova obudimo razpravo o potrebi po regionalizaciji in decentralizaciji. Ta predlog je bil le eden od 31 doslej znanih primerov regionalnih delitev. Na Brdu sem tudi povedala, da so strokovne podlage izdelane (oblikoval jih je strateški svet za regionalizacijo), ob tem pa je treba vedeti, da moramo za soglasje o pokrajinah dobiti 60 glasov v državnem zboru in da bo potrebno doseči politični konsenz. Ves čas sem zastopala stališče, kar mi je sedaj tudi uspelo, da sestavimo delovno skupino, v kateri bodo predstavniki koalicijskih in opozicijskih strank. Ta delovna skupina se je že prvič sestala in to pomeni korak naprej v razpravi o pokrajinah. V skupino sem povabila tudi poslanca Vilija Trofenika, predsednika matičnega odbora za lokalno samoupravo in regionalni razvoj, in sprejel je moj predlog, da on vodi to skupino. V njej bom sodelovala tudi sama, prav tako moji sodelavci in bomo poskušali doseči politično uskladitev stališč. Pred vzpostavitvijo te delovne skupine sem se na pogovorih sestala s predstavniki vseh poslanskih strank. Politično soglasje je že sedaj, da so pokrajine potrebne, za to, kakšna bo v resnici členitev Slovenije na pokrajine, pa bo, kot že rečeno, potrebno politično soglasje.«

Največ vznemirjenja je povzročilo dejstvo, da je vaš idejni predlog o pokrajinah brez Gorenjske. Kako ste lahko kot Gorenjka predlagali politični zemljevid brez Gorenjske?

»Veliko ljudi me je že vprašalo o tem. Res, Gorenjka sem, a sem morala predlagati izhodišče, ki je imelo možnost, da premakne projekt pokrajin naprej. Kot veste, je v tem času potekalo sprejemanje zakona o skladnem regionalnem razvoju, ki tudi predvideva, da bo dosežena regionalizacija in decentralizacija šele z vzpostavitvijo pokrajin. Sama sem še vedno prepričana, da nam s tem, ko smo postavili delovno skupino, to lahko tudi uspe.«

H kakšni regionalizaciji se nagibajo člani delovne skupine, za koliko pokrajin se ogrevajo?

»Koliko bo pokrajin, ta trenutek še ni mogoče reči. Delovna skupina je ugotovila, da so pokrajine potrebne in verjetno se bomo v prihodnjih dneh najprej uskladili o tem, kaj bodo pokrajine sploh delale, oziroma, kakšne pristojnosti bodo imele, kakšna bodo finančna sredstva. Šele potem se bomo odločili, koliko jih bomo imeli in kakšne bodo meje.«

Javnost pa je razburila tudi vaša ideja o škofijah, ki naj bi služile kot model za pokrajine. Kako to utemeljujete?

»V Katalogu regionalnih delitev Slovenije je znanih 30 modelov regionalizacije. Odločila sem se iti po drugi poti kot moji predhodniki, kajti potreben je bil svež pristop. Kot veste, so pokrajine ustavna kategorija, pri njihovem snovanju morajo sodelovati tudi lokalne skupnosti. Z novico, da bomo z regionalizacijo in decentralizacijo nadaljevali, ker gre za ustavno kategorijo, sem zato najprej želela seznaniti župane. Želela pa sem tudi dobiti povratne informacije, kako ljudje to sprejemajo. Merilo niso bile škofije, kot je bilo prikazano, pač pa je bil model škofij zgolj idejno izhodišče, kajti prepričana sem, da ne pokrajinska razdelitev ne meje ne bodo enake kot pri škofijah.«

Kakšne možnosti ima torej Gorenjska, da vendarle postane pokrajina?

»Sem Gorenjka in se bom tudi osebno zavzemala tudi za to, da bo imela Gorenjska svojo pokrajino. To vam zagotavljam. Dejstvo pa je, da bom sprejela tisto, kar bo politično usklajeno. Predstavniki strank v delovni skupini so iz vseh delov Slovenije, prav tako so iz štirih koalicijskih in treh opozicijskih strank (predlagali so jih vodje poslanskih skupin). Upam, da se bomo uskladili in da bo politična uskladitev takšna, da bo v korist vseh. Sicer pa je po prvem sestanku zaenkrat znana sestava skupine, to, da jo vodi gospod Vili Trofenik in da smo najprej govorili o tem, ali so pokrajine potrebne ali ne. Politično soglasje je že sedaj, da so potrebne, in v tem duhu bo skupina nadaljevala delo.«

Kje so pravzaprav razlogi za členitev Slovenije na pokrajine?

»Prvi razlog je, da gre za ustavno kategorijo, pokrajine so namreč drugi nivo lokalne samouprave. Drugi razlog je dejstvo, da se razlike med regijami povečujejo, da imamo v Sloveniji 210 občin (upoštevajoč, da Občina Mirna še ni konstituirana), od katerih jih veliko število pri ustanovitvi ni dosegla kriterija 5000 prebivalcev in imajo težave pri zadovoljevanju svojih potreb. Poleg tega vlada splošno stališče, da je treba Slovenijo decentralizirati. Tudi osebno menim, da bo nekatere naloge bolj optimalno opravljati na ravni pokrajine. O tem se bo treba dogovoriti na političnem usklajevanju, ali se bodo naloge prenašale naenkrat ali postopoma. Naloge pokrajin, ki jih je pripravil strateški svet za regionalizacijo, so zelo obsežne, praktično so vsi tipi regionalizacij že obdelani.«

Kako gledate na dosedanje predloge o razdelitvi na pokrajine, denimo na 14, 8 ali 3?

»Vsak predlog je imel svoje razloge, zakaj so se tako odločili. Če pogledamo že gorenjske župane, ki so v prejšnjem mandatu govorili o pokrajinah, so denimo želeli imeti dve Gorenjski. Treba se je dogovoriti, kaj je za Slovenijo optimalna rešitev. Upoštevati bi kazalo tudi opozorila Eurostata, da je 12 statističnih regij, ki jih imamo, preveč. Vsekakor bo treba proučiti vse predloge.«

Na Gorenjskem je vaš predlog naletel na zelo čustveno reakcijo. Kakšne odzive ste dobivali na svoj predlog?

»Opravila sem razgovore z več župani in povedala sem jim, da bomo poslušali vse predloge in argumente. Dobila sem zelo veliko dobrih idej, ki jih moji sodelavci preučujejo.«

Pokrajine naj bi bile po eni strani ekonomsko samozadostne enote, po drugi pa naj bi računali tudi na to, da bomo na regionalni ravni lahko kandidirali za evropski denar. Kako to pojasnjujete?

»Še vedno imamo vzhodno in zahodno kohezijsko regijo, ki sta del uredbe o statistični klasifikaciji Evropske unije in uveljavljeni od 2008 dalje. Kako bo kohezijska politika urejena v novi finančni perspektivi po letu 2013, je težko govoriti, saj je zadeva še dokaj odprta. Ustrezne odločitve bodo sprejete z zakonodajo EU, ki pa bo veljala neposredno. Ampak tudi v naslednji finančni perspektivi po letu 2013 bosta še vedno vzhodna in zahodna regija in še vedno bomo lahko kandidirali za kohezijska sredstva.«

Predsednik vlade je sicer dejal, da regionalizacija ni prioriteta?

»Predsednik vlade me je seznanil s tem, da regionalizacija ni prioriteta, vendar pa sva se dogovorila, da se glede na to, da so pokrajine ustavna kategorija, prizadevanja v teh smeri nadaljujejo in da se ugotovi, ali je mogoče najti politični konsenz. Glede na to, da so v delovni skupini predstavniki vseh koalicijskih in opozicijskih strank, še vedno menim, da nam lahko uspe do konca tega mandata. Trudili se bomo in upam na najboljše, ker smo še enotni, da Slovenija pokrajine potrebuje.«