Igra za veliki Milan

Šestnajstletni nogometaš Žan Benedičič si je z dobro igro zagotovil mesto v prvi enajsterici AC Milana. Načrte mu je pred kratkim prekrižala poškodba. Včeraj je bil operiran, sezone pa je zanj konec.

Za katero ekipo igrate?

»Sem v ekipi letnika 1994, čeprav sem leto mlajši. Ob začetku leta so me takoj prestavili v kategorijo višje. Sem eden izmed treh slovenskih nogometašev v Milanu. V moji starostni kategoriji je v klubu 31 igralcev iz vseh koncev sveta.«

V Milanu igra še en nekdanji Triglavan, Uroš Palibrk. Vam da kakšen nasvet?

»Z Urošem sva v dobrih odnosih in se občasno skupaj odpraviva v center Milana. Da mi tudi kakšen nasvet, kako se je treba dokazovati v kategoriji, v kateri igra, in kakšne stvari se dogajajo. Vseeno ni lahko, tudi če si boljši od soigralcev, ki igrajo na tvojem položaju. Imava pa vsak pred sabo svojo kariero. Ime si narediš sam in sami se dokazujemo in potrjujemo, zakaj in zaradi katerih sposobnosti igramo v selekcijah Milana.«

Kako ste zadovoljni z napredkom?

»Napredek je velikanski, kar je seveda razumljivo, saj v Sloveniji ni pogojev, ne finančnih in ne ostalih za vzgojo in delo na takem nivoju, kot je tukaj.«

Kako pa so z vami zadovoljni delodajalci?

»Mislim, da so zelo zadovoljni. V tem času sem pokazal, da sem si močno prigaral igranje tukaj.«

Ste član prve enajsterice?

»Sem v prvi enajsterici. Priboril sem si jo v prvih dneh tega leta. Igram na položaju veznega igralca, na katerem sem igral že v Sloveniji.«

Katere so največje razlike pri treningu v Sloveniji in sedaj?

»Treniramo dve uri in pol na dan. Treningi so razdeljeni na več delov: s trenerji za koordinacijo, s trenerji za tehniko, zadnji del pa je z glavnim trenerjem, kjer delamo na taktiki ekipe. To so največje razlike, seveda poleg pogojev, ki jih imamo. Na primer oprema je vsak dan nova in očiščena, tako da so te stvari na ravni, kot je normalno za takšen klub.«

Kako poteka vaš dan?

»Ob osmih zjutraj grem v šolo, kjer sem do druge ure popoldne. Potem imamo kosilo, ob treh pa sledi odhod na trening. Vrnem se nekaj pred sedmo zvečer.«

Kako dobro že govorite italijansko?

»Italijansko govorim tekoče. Je lahek jezik za učenje.«

Je z vami še vedno oče?

»Od novega leta ne živi več tukaj. Prihaja le še enkrat do dvakrat na mesec. Preselil sem se v klubski internat, kjer živim z drugimi soigralci, ki so oddaljeni od svojega doma.«

Vas je organiziranost kluba v čem presenetila?

»Milan je kot klub neverjetno dobro organiziran. Kljub temu da sem prišel v klub iz druge države, se počutim cenjenega, kar se po mojem mnenju ne dogaja v vseh tako velikih klubih. Edina stvar, ki me je presenetila, je, da resnično veliko dajo na mladinski pogon in vanj ogromno vlagajo.«

Pred kratkim ste imeli smolo in se poškodovali.

»Na tekmi je prišlo do hujše poškodbe, a to je del športa in nikoli ne bom popustil zaradi poškodb. Strgano imam križno vez in zame je letošnja sezona končana. Operiran bom v centru Milana, kjer me bo operiral vrhunski kirurg AC Milana. Operacija bo v sredo, 23. marca.«

To pomeni, da odpadejo tudi reprezentančne tekme.

»Moral bi sodelovati na tekmi proti Angliji in sedaj proti Franciji, a žal je prišlo do poškodbe. Po operaciji se bom pripravil psihično in fizično in počakal na vpoklic in na evropsko prvenstvo U17, ki bo prihodnje leto v Sloveniji.«

Boste po sezoni ostali pri Milanu?

»Da. V Milanu bom ostal še kar nekaj let. Upam, da čim dlje. Pogodba me veže še za štiri leta.«

Spremljate tekme Triglava?

»Rezultate mojega matičnega kluba spremljam redno. Nekdanje soigralce pa na stadion v Kranj pridem pogledat, ko le imam možnost. Domov prihajam enkrat ali največ dvakrat mesečno.«