Malo delo ni prava rešitev

Po posvetih, ki jih Zveza svobodnih sindikatov Slovenije pred referendumom o malem delu prireja po Sloveniji, je vodstvo te sindikalne centrale v Škofji Loki predstavilo svoje razloge proti zakonu o malem delu.

Škofja Loka - Slovenija bolj kot pakt o konkurenčnosti potrebuje pakt o novih delovnih mestih, o francosko-nemškem vlaku lahko govorijo le politiki, običajni ljudje so na drugem vlaku, je o prispodobah vlade dejal predsednik svobodnih sindikatov Dušan Semolič. »Malo delo ni pravi odgovor na probleme na trgu dela, ljudje potrebujejo delo, za katero jih bo ščitil zakon o delovnih razmerjih in kolektivna pogodba, kajti malo delo pomeni delo brez pravic in z veliko negotovostjo,« je dejal prvak svobodnih sindikatov. Predlagatelji zakona o malem delu pravijo, da je njegova prednost v manjši obremenitvi, kar je voda na mlin kapitalu, ob tem pa mali delavci ostajajo brez odpravnin, prevoza na delo, letnega dopusta in regresa, plačane bolniške odsotnosti. V sindikatih so tudi prepričani, da bo izrinilo redna delovna razmerja in ne pripeljalo do redne zaposlitve, saj izkušnje iz tujine kažejo zgolj na desetodstoten izhod iz malega dela v redno zaposlitev. »V Nemčiji so na ta način uničili milijon delovnih mest,« je še dejal Semolič. Milan Utroša je menil, da bo zakon prinesel razkol med generacijami, saj gre pri tem za ukinjanje pravic novim generacijam, ki so jih prejšnje imele. Goran Lukič pa je menil, da vlada poskuša doseči večjo fleksibilnost trga dela in ob tem obljublja varnost. Toda po podatkih OECD je indeks zaposlitvene varnosti v Sloveniji že sedaj nizek, celo nižji kot na Kitajskem. Lukič tudi ne verjame, da bi nadzor nad malim delom onemogočal zlorabe in pričakuje, da bo malega dela vse več, rednih zaposlitev pa vse manj. »Mali delavci bodo postali veliki: mali po pravicah, veliki po nadurah,« je sklenil strokovni delavec sindikata.

Dušan Semolič je ob tem komentiral tudi odločitev ustavnega sodišča, da ne prepove referenduma o pokojninski reformi. »Z odločitvijo ustavnih sodnikov smo zadovoljni. Pričakovali smo, da se ta institucija ne bo postavila v bran državne politike in vsem osem ustavnih sodnikov je zavrnilo pričakovanja državnega zbora, da bi referendum utegnil imeti protiustavne posledice. To kaže, da imamo sindikati prav s svojo zahtevo po odločanju o pokojninski reformi na referendumu. Želeli smo, da bi bila oba referenduma, o malem delu in pokojninski reformi, hkrati, s čimer bi privarčevali štiri milijone evrov, a vladni manever je to preprečil. Če bi bila namreč oba hkrati, bi zakon o malem delu padel z večjo verjetnostjo.«