Čili spomladi (2)

Besedilo: Pavla Kliner
Kategorija: Nasveti / sreda, 23. marec 2011 / 06:00

Prve spomladanske rastline, ki jih srečamo na našem sprehodu po prebujajoči se naravi, najbolj učinkovito lajšajo težave, ki nas tarejo zgodaj spomladi. Poleg tega so nam v pomoč pri čiščenju organizma. Prejšnji teden smo nabirali koprive in šparglje, danes v košaro vrzimo še nekaj plevela, pardon - divje zelenjave. Kaj porečete na zvezdico, smrdljivko in regačico?

Čeprav imajo omenjene zeli v svojem imenu še pridevnik navaden, pa so njihove moči vse prej kot navadne. Z njihovo pomočjo namreč lahko lajšamo marsikatero tegobo, tudi kakšno takšno bolj spomladanskega značaja. Vse tri pa so tudi kot nalašč za osvežilne in čistilne spomladanske solate.

Navadna zvezdica – okus po koruzi

Navadna zvezdica (Stellaria media) je po mnenju številnih vrtičkarjev neljub plevel, ki se ga je težko, če ne nemogoče, znebiti z vrtov in njiv. Slednjega se v nasprotju s prvimi veselijo zeliščarji, saj poznajo silne zdravilne moči, ki se skrivajo v tej drobceni rastlinici deviško belih cvetov in listov v obliki srčkov. Ker preživi zimo, se spomladi močno razrase pred drugimi rastlinami. Kljub nezaželenosti se lahko pohvali z obilico vitamina C, betakarotenom oz. provitaminom A, magnezijem, kalcijem ter drugimi vitamini in minerali. Zel navadne zvezdice slovi kot odličen diuretik in čistilo za kri. Uporabimo jo lahko tudi pri kožnih težavah in težavah, ki jih s sabo prinaša staranje, denimo gubicah in izsušeni koži. Nežni listi, katerih okus spominja nam mlado koruzo, se izjemno dobro obnesejo za spomladanske solate in kot dodatek juham in prikuham. Kot čaj v obliki poparka ali rahlega prevretka je navadna zvezdica izborno zdravilo za zasluzena pljuča, ledvice, mehur in hemoroide. Mehča sluz, da se dobro izkašljujemo, ter spodbuja prebavo. Čajno žličko zelišča prelijemo s skodelico vrele vode, pustimo stati pet minut in odcedimo. Če ga pijemo zoper kašelj, ga sladkamo z gozdnim medom. Čaj pijemo topel trikrat na dan po eno skodelico. Pri pljučni zasluzenosti dodamo čaju še trpotec (Plantago lanceolata) in njivsko preslico (Equisetum arvense) ter skuhamo v vinu.

Navadna smrdljivka – okus po krompirju

O regratu smo na naših straneh v minulih letih že veliko govorili, ob strani pa smo pustili gozdni regrat oz. navadno smrdljivko (Aposeris foetida). Danes bomo vsaj malo popravili krivico, ki smo jo naredili tej divji solati prvih spomladanskih dni. Cvetovi so precej podobni regratovim, le da niso tako bujni in košati. Tudi listi so podobni regratovim, le da so precej bolj nazobčani. Mladi listi vsebujejo klorofil, grenčine, flavonoide, kartenoide in veliko rudnin. Že marca lahko zasledimo prve smrdljivkine poganjke in naberemo prve mlade nežne listke. Sicer pa mlade liste lahko nabiramo celo leto. Iz njih si lahko pripravimo samostojno solato po vzoru regratove ali pa liste uporabimo kot sestavino mešanih pomladanskih ali kakšnih drugih solat. Solatam mirne duše pridamo tudi kakšen smrdljivkin cvet. Nekateri ne marajo gozdnega regrata, češ da ima premočen vonj in okus po kuhanem krompirju. Mene to prav nič ne moti, sploh, ker vem, da je ta gozdna rastlinica pravcata vitaminska in rudninska bomba. Krompir gor ali dol.

Navadna regačica – okus po korenju

Mlade liste navadne regačice oz. kozje noge (Aegopodium podagraria), ki po okusu nekoliko spominjajo na korenje, nabiramo spomladi, še pred cvetenjem. Obnesejo se, če jih pripravimo kot špinačo, izkažejo pa se tudi v spomladanskih solatah. Iz cvetoče zeli, ki je bogata z vitamini, grenčinami in čreslovinami, si lahko pripravimo tudi čaj v obliki poparka: dve žlički mladih listov poparimo s skodelico vrele vode, pustimo stati deset minut, precedimo in pijemo. Čaj naj bi koristil proti protinu in sklepnemu revmatizmu. Na dan si lahko privoščimo do dve skodelici čaja.

Torej recimo še enkrat ja divji zelenjavi, pa najsi gre za naše današnje tri navadne rastlinice ali regrat, rman, čemaž, koprive, penuše …! Po vsebnosti rudnin, ki jih divja zelenjava vsebuje predvsem zgodaj spomladi, namreč krepko prekaša katerokoli gojeno zelenjavo. Prav nič drugače ni z vitamini.