Miro Kozelj (Foto: arhiv GG)

Aplavz za prostorski načrt

Občina Šenčur je med prvimi v državi, ki so sprejele občinski prostorski načrt.

Šenčur – Z aplavzom in kasnejšo zdravico so občinski svetniki v Šenčurju na marčevski seji pospremili sprejetje težko pričakovanega občinskega prostorskega načrta (OPN). Celoten postopek priprave in sprejemanja nekakšne občinske ustave urejanja prostora je namreč potekal slabih šest let, postopek je med drugim podaljšalo tudi spreminjanje zakonodaje. »Postopek je prava nočna mora. A danes smo na koncu, uspeli smo prehoditi vse zahtevane korake. Šenčur je tako med prvimi dvajsetimi občinami v Sloveniji, ki jim je to že uspelo,« je ob tem dejal Leon Kobetič, direktor domžalskega podjetja Locus, ki je za občino Šenčur pripravila obsežen prostorski dokument. Odlok o OPN Šenčur je bil minuli petek že objavljen v Uradnem glasilu slovenskih občin, veljati pa bo začel petnajst dni po objavi.

»OPN so težko čakali predvsem tisti podjetniki in kmetje, ki čakajo na začetek gradnje novih poslovnih prostorov, pomožnih gospodarskih poslopij oziroma preselitev kmetij. Razveselili pa se ga bodo seveda tudi občani, ki želijo zidati na svojih zemljiščih, pa jim do sedaj to ni bilo omogočeno,« ni skrival zadovoljstva šenčurski župan Miro Kozelj. Ob tem je znova opozoril, da so imeli precejšnje težave pri pridobivanju novih stavbnih zemljišč, saj »na celotnem območju občine s ceste takoj stopiš na kmetijsko zemljišče I. kategorije«, katerega zazidljivost je čedalje težje pridobiti. Tako so lastniki zaprosili za 45 hektarjev novih stavbnih zemljišč, od katerih jih je kar 39 hektarjev na najboljši kmetijski zemlji. »Zato ni čudno, da smo končno vsebino odloka o OPN samo z ministrstvom za kmetijstvo usklajevali dobro leto. Na koncu je od približno 250 prvotno vloženih predlogov za spremembo namembnosti zemljišč pozitivno soglasje prejelo le med 80 in 90 predlogov.«

Med pomembnejšimi pridobitvami OPN je po Kozeljevih besedah pridobitev stavbnega zemljišča za načrtovani dom starejših občanov, deloma so zaokrožili tudi območje poslovne cone, kar bo na glavni cesti Kranj-Moste omogočilo normalno gradnjo dodatnega krožišča pri Delavski cesti. »Večjih stanovanjskih kompleksov ni predvidenih, saj ne želimo iz Šenčurja narediti spalnega naselja. Za gradnjo je sicer predvideno nekaj večjih zemljišč, kjer pa bodo način urejanja določili občinski podrobni prostorski načrti, s čimer bomo preprečili stihijsko gradnjo,« je pojasnil župan.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Slovenija / sreda, 29. december 2010 / 07:00

Gospodarji lastne usode

Triindvajsetega decembra 1990 smo na plebiscitu izrazili podporo samostojni državi, 26. decembra je takratna skupščina razglasila rezultat referenduma. Z državno proslavo obudili spomin na te dogodke.

Objavljeno na isti dan


Kranjska Gora / petek, 7. december 2007 / 07:00

Lastniki bodo prodali zemljišča

Kranjska Gora - V četrtek zvečer je v Ratečah potekal zbor lastnikov zemljišč v Planici. Na njem je večina lastnikov sklenila, da bodo državi prodali svoja zemljišča, s čimer so...

Slovenija / petek, 7. december 2007 / 07:00

Iz Rusije prišla zadovoljna

Rok Flander in Rok Marguč sta navdušena nad treningi v ruskem Abzakovu, dobro pripravljena pa se želita izkazati v nadaljevanju sezone.

Prosti čas / petek, 7. december 2007 / 07:00

Eva in Jan v Domžalah

V nedeljo, 9. decembra, ob 18. uri, se bo s svojim prvim velikim samostojnim koncertom predstavila mlada domžalska pevka Eva Černe. Glasbeni večer s številnimi gosti pripravl...

Kultura / petek, 7. december 2007 / 07:00

Tako so se oblačili v 16. stoletju

Škofja Loka - V Miheličevi galeriji v Kašči v Škofji Loki so odprli razstavo z naslovom Oblačilna kultura 16. stoletja. Pri tem projektu so sodelovali Združenje zgodovinskih mest Slovenije...

Kultura / petek, 7. december 2007 / 07:00

Mihelič od Miheličevih

V Galeriji Prešernovih nagrajencev za likovno umetnost so na ogled dela Franceta Miheliča (1907-1998), ki jih v svojih zasebnih zbirkah hranijo njegovi trije otroci.