Nova KBM je tudi lani poslovala z dobičkom

Banka je ustvarila 9,4 milijona evrov čistega dobička, bančna skupina pa 11,4 milijona.

Kranj – Nova KBM, ki ima dve poslovalnici tudi na Gorenjskem – v Kranju in v Žireh, je objavila nerevidirane rezultate poslovanja banke in bančne skupine za leto 2010. Kot je povedal predsednik uprave Matjaž Kovačič, so na lansko poslovanje vplivale negotove gospodarske in finančne razmere v Sloveniji in na globalnih trgih, tako banka kot bančna skupina pa sta kljub temu povečali bilančno vsoto in poslovali pozitivno. Banka je lani povečala bilančno vsoto za 17,1 milijona evrov ali za 0,4 odstotka in ustvarila skoraj 9,4 milijona evrov čistega dobička. Celotna skupina, ki vključuje poleg matične družbe še enajst odvisnih družb, naložbi pa ima tudi v dveh pridruženih družbah, je bilančno vsoto povečala za 81 milijonov evrov ali za 1,4 odstotka ter ustvarila 11,4 milijona evrov čistega dobička. K čistemu dobičku skupine so poleg matične banke največ prispevale Poštna banka Slovenije (5,1 milijona evrov), Adria Bank (2,3 milijona) in Zavarovalnica Maribor (5,3 milijona), ob tem pa sta imeli družbi KBM Projekt 9,8 milijona in Credy banka 6,7 milijona evrov izgube. Bančna skupina je za oslabitve in rezervacije lani namenila 83 milijonov evrov, kar je več kot so pričakovali. Največ oslabitev in rezervacij je bilo na področju gradbeništva in finančnih holdingov, ki ju je recesija tudi najbolj prizadela.

Banka je lani pridobila večinski delež v srbski Credy banki, odprla tri nove poslovalnice v Sloveniji in prenovila spletno banko, začela pa je tudi postopek za 50-odstotno povišanje kapitala in dodatno kotacijo delnic na borzi v Varšavi. »S povišanjem ravni temeljnega kapitala bomo zagotovili še hitrejšo rast Nove KBM in nadaljnje servisiranje potreb slovenskega gospodarstva,« je dejal Matjaž Kovačič.

Delnica Nove KBM je bila na zadnji lanski dan knjigovodsko vredna 14,39 evra, na Ljubljanski borzi pa je leto sklenila s tečajem 10,20 evra. Število delničarjev se je lani zmanjšalo približno za dva tisoč. Največji delničar je država z 41,5 odstotka delnic, sledita pa ji kapitalska in odškodninska družba, vsaka s 4,79 odstotka delnic. Približno 23 odstotkov delnic je v lasti gospodinjstev.