Anton Tone Smolnikar

Smolnikar kritičen do Šarca

Nekdanji kamniški župan se je odzval na sklepe občinskega sveta, ki obnove obeh mestnih šol ne predvidevajo več na način, kot je bilo sprejeto v prejšnjem mandatu.

Kamnik – Anton Tone Smolnikar je nekaj dni po izredni seji občinskega sveta in večurni obravnavi problematike obeh kamniških osnovnih šol sklical svojo novinarsko konferenco in na njej predstavil številne dokumente, ki naj jih novi župan Marjan Šarec s svojo novo ekipo ne bi upošteval.

Svetniki so na podlagi predstavljenega gradiva občinske uprave namreč sklenili, da OŠ Frana Albrehta ne bodo rušili, pač pa bodo obe šoli 'le' obnovili in dogradili, kar naj bi investicijo pocenilo za kar devet milijonov evrov. »Postopke za ta projekt smo začeli že leta 2006 in štiri leta je trajalo, da smo prišli tako daleč. Narejene so bile številne strokovne študije, ki jih sedanja uprava, kot kaže, hrani v omarah in na občini ni nikogar več, ki bi o tem še kaj vedel. Obe šoli sta potresno zelo nevarni in učenci si zaslužijo boljše razmere, ki pa jih lahko zagotovimo le z novogradnjo. Prepričan sem, da v primeru spreminjanja projektov in prostorskih aktov, novega razpisa in ponovnega pridobivanja soglasij v treh letih ne bo zgrajen niti en razred, razmere pa so že zdaj katastrofalne,« je kritičen Anton Tone Smolnikar, ki dodaja, da bi bilo do Kamničanov nepošteno, da bi več kot šestdeset let stari šoli dobili le prizidka.

Župan Marjan Šarec je kot vodjo omenjenega projekta imenoval Ivana Kendo, ki se je na občini zaposlil z začetkom tega leta. Kenda, ki mu je v slabem mesecu uspelo zbrati argumente za korenite spremembe tega več kot petnajst milijonov evrov vrednega projekta, Smolnikarjevo reakcijo vidi kot obrambo na očitke glede neracionalnosti prejšnjega projekta. »Občinska uprava je še kako dobro pregledala vse gradivo in iz njega je razvidno, da je OŠ Toma Brejca v precej slabšem stanju kot OŠ Frana Albrehta. Plan 2008 je neustrezen zaradi nezadostnega števila oddelkov, kar pomeni, da moramo projekte preprojektirati. Svetniki bi lahko skakali v zrak od veselja, ker je občinski upravi uspelo v nemogočem času treh tednov pripraviti vsaj predlog druge variante, pri kateri bi bilo mogoče prihraniti več kot tretjino denarja. Če bo preprojektiranje in predvsem sprejem prenovljenega UN K9 šole hitro, bi se lahko razpis izvedel še letos! Prejšnjega projekta nismo odpovedali, zgolj racionalizirali ga bomo, ker je bil zdaj zasnovan preveč bogato,« pa odgovarja vodja projekta Ivan Kenda.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Škofja Loka / torek, 16. september 2014 / 13:14

Ločanka, št. 3

Ločanka, 16. september 2014, št. 3

Objavljeno na isti dan


Šport / petek, 8. julij 2022 / 17:46

Pogačar dobil še etapo na Planche des Belles Filles, Roglič tretji

Colmar – Slovenski kolesarski as Tadej Pogačar je zmagovalec sedme etape kolesarske dirke po Franciji in ostaja v rumeni majici vodilnega. Na vrhu ciljnega vzpona na Super Planche des Belles Filles...

Gorenjska / petek, 8. julij 2022 / 17:38

Varčujmo z vodo

Visoke temperature in pomanjkanje padavin v zadnjem obdobju se že kažejo v zmanjšani izdatnosti vodnih virov, zato komunalna podjetja pozivajo k preudarni porabi pitne vode.

Gorenjska / petek, 8. julij 2022 / 17:34

Pohod veteranskih organizacij na Triglav

Rudno polje – Združenje borcev za vrednote NOB Radovljica in Odbor veteranskih organizacij Zveze veteranov vojne za Slovenijo, Zveze policijskih veteranskih društev Sever in Zveze slovenskih častni...

Zanimivosti / petek, 8. julij 2022 / 16:34

Deset Matejev Mohoričev

Med prebivalci Slovenije, ki imajo isto kombinacijo imena in priimka kot slovenski kolesarji na letošnji dirki po Franciji, je največ Matejev Mohoričev.

GG Plus / petek, 8. julij 2022 / 16:29

Pozabili smo, da živimo v raju

Gorenjec Simon Prosen intenzivno raziskuje preteklost. Pri tem se ne omejuje. Njegova zgodba nastaja iz upoštevanja vsega, od duhovnosti, zgodovine, arheologije, bajeslovja in toponimov do ljudskega i...