Se bo v krizi povečalo zanimanje za kmetovanje?

Besedilo: Cveto Zaplotnik
Kategorija: Gospodarstvo / ponedeljek, 21. marec 2011 / 06:00

Pogovor s Tonijem Dolencem, novim predsednikom Govedorejskega društva Zgornje Gorenjske

Kakšne so trenutno razmere v govedoreji?

»Oče mi že vsaj dvajset let pravi, da se bodo razmere v kmetijstvu izboljšale. Pa ni nič boljše, še celo slabše je. V dobrih časih je bilo z litrom mleka mogoče kupiti tri litre nafte, zdaj je obratno: tudi trije litri mleka ne zadoščajo za liter nafte. Kmet iz bližnje vasi tudi rad pove, kako je nekdaj v kooperacijski reji osem telet spital v bike, pa je s tem toliko zaslužil, da si je lahko kupil nov traktor. Danes bi za to dobil le kakšnega zelo rabljenega.«

Se je bolje ukvarjati s prirejo mleka ali rediti bike?

»Prireja mleka je za kmeta boljša predvsem zato, ker je dohodek vsak mesec. V bika moraš skoraj dve leti samo vlagati, preden ga lahko prodaš.«

Kaj so glavni problemi v govedoreji?

»Velik problem, ki ni značilen samo za govedorejo, ampak za vse slovensko kmetijstvo, je velika posestna razdrobljenost in majhnost parcel. Pri nas je najbolj oddaljena parcela petnajst kilometrov proč od kmetije, najmanjša pa meri le trideset arov.«

Kaj pa cena mleka?

»Odkupna cena je trenutno okrog trideset centov za liter, a glede na stroške in potrebe po vlaganjih je prenizka. Brez vlaganj pa ni napredka in razvoja.«

Med kmečkimi gospodarji prevladujejo starejši …

»To je velik problem. Ker na kmetijah ni velikega dohodka, si mladi raje poiščejo bolje plačane službe, kmetujejo pa starejši. Ko tudi starejši ne zmorejo več, opustijo kmetovanje. Tako je »propadla« že tudi marsikatera govedorejska kmetija. Upam, da bo gospodarska kriza z vse večjo brezposelnostjo spet povečala zanimanje za delo na kmetiji.«

Za kmetije, ki se želijo širiti in povečevati čredo, je morda celo dobro, da kakšna kmetija opusti kmetovanje …

»Na radovljiškem območju je težko dobiti kmetijska zemljišča v najem, za nakup pa so predraga. Kmet s kmetovanjem ne zasluži toliko, da bi jih lahko kupoval. Kupujejo jih tisti, ki jih ne potrebujejo in jih tudi ne obdelujejo, čakajo le, da jih bodo spremenili v stavbna in s tem veliko zaslužili.«

Kako lahko govedorejcem pomaga »njihovo« društvo?

»Danes mora kmet veliko vedeti in znati – biti mora poljedelec, živinorejec, strojnik, veterinar, ekonomist … Društvo mu lahko pomaga širiti obzorja tako, da organizira strokovna predavanja in ekskurzije, na katerih pridobiva novo znanje, spoznava dobre prakse, si izmenjuje izkušnje z drugimi …«