Odločitev prepustili ljudem

Ustavno sodišče je na začetku tedna javno sporočilo, da dovoljuje referendum o pokojninski reformi.

Kranj - Z odložitvijo uveljavitve ali zaradi zavrnitve zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ne bi nastale protiustavne posledice, so ocenili ustavni sodniki in tako referendum o pokojninski reformi ni več pod vprašajem. Pri enotni odločitvi sodnikov, da dopustijo referendum, je odtehtala ustavna pravica do referenduma, predlagateljem (državnemu zboru, ki je zahteval ustavno presojo referenduma) pa ni uspelo dokazati, da bi sedanja zakonska ureditev posegala v pravico do socialne varnosti. Kot je dejal predsednik ustavnega sodišča Ernest Petrič, državni zbor in vlada sicer lahko utemeljujeta potrebo po reformi pokojninske zakonodaje zaradi makroekonomskih, javnofinančnih ali demografskih razlogov, ustavnopravno pa ti razlogi niso merljivi in jih ustavno sodišče ne more upoštevati.

Kako o tem razmišljajo nekateri gorenjski politiki in sindikalistka? »Če ne bo reforme, ne bomo zdržali,« meni gorenjski poslanec SD Tomaž Tom Mencinger z Jesenic. »Že sedaj 1,6 aktivnega prebivalca dela za enega upokojenca, to razmerje pa se še poslabšuje. V preteklosti smo dopustili, da je prihajalo do množičnega upokojevanja ljudi, mlajših od petdeset let (denimo policistov), podjetja v težavah so upokojevala presežne delavce in tako svoje skrbi preložile na ramena vseh državljanov. Pokojninska reforma je potrebna in pričakujem, da bodo ljudje to tudi sprevideli in na referendumu glasovali po razumu. Menim, da je pokojninski zakon treba sprejeti in nato sprejeti spremembe v detajlih, ki mogoče niso bili dobro domišljeni.«

»Velika verjetnost je, da bo pokojninska reforma na referendumu padla, ker je zakon slabo pripravljen in ker bodo tako državljani izrazili tudi svoj protest zoper vlado. V stranki SDS smo ves čas opozarjali na vpliv reforme, ki ga bo imela na najrevnejše sloje, na krčenje pravic in na nesprejemljivost reforme v času, ko se krčijo delovna mesta, čeprav sicer menimo, da bo pokojninski sistem treba spremeniti, ker je vezan na EU in na stabilnost območja z evrom,« pravi poslanec SDS Milenko Ziherl iz Škofje Loke. Dodaja še, da je bil pokojninski zakon v državnem zboru izglasovan zaradi »glasovalnega valjarja«, s socialnimi partnerji pa je bil premalo usklajen, zato je tudi prišlo do pobude za referendum. Na njem bo zakon po njegovem mnenju padel - tudi zato, ker je mobilizacijska moč predlagateljev (sindikalnih central) večja od vladne.

»Veseli me, da se je bila najvišja zakonodajna oblast zmožna odločiti tako, kot je prav,« je povedala tudi sekretarka območne organizacije Zveze svobodnih sindikatov za Gorenjsko Romana Oman. »To omogoča, da se v prihodnje sprejme boljša pokojninska reforma od predlagane. Menim namreč, da bo referendum odločil proti sedanji reformi, potem pa upam, da sedemo skupaj in tako dolgo sedimo, da sprejmemo za ljudi sprejemljivo rešitev. V času sprejemanja pokojninske reforme se je pred neugodnimi pogoji umaknil v pokoj, kdor se je mogel, saj v negotovosti, ki sedaj vlada zaradi plač in delovnih mest, ni želel tvegati še naprej.«

Davorina Pirc, ki vodi pokrajinski odbor LDS na Gorenjskem, pa pravi: »V odločitev ustavnega sodišča se ne moremo spuščati, res pa se postavlja vprašanje, kako daleč lahko dopustimo, da odločajo ljudje na referendumu. Če bi nas denimo vprašali, ali naj ukinejo davke, bi najbrž vsi pritrdili. Politika in vsi, ki se ukvarjajo z javnim interesom, so v tem primeru odpovedali in sedaj moramo o zelo pomembni reformi odločati državljani. To bo zelo težko, saj mnogi to razumejo kot poseg v njihove pravice, in je vprašanje, ali imamo dovolj zrelosti, da tu prepoznamo javni interes. Zelo močni argumenti bodo morali biti, da bodo ljudi prepričali o koristnosti reforme.«