In potem sem obrnil ključ

Precej na trnih sem bil, ko sem sedel za volan in se odločal, naj obrnem ključ ali ne. Bo avto vžgal ali ne?

Vsakokrat, ko se spominjam teh dogodkov, vedno znova ugotavljam, da je bila menjava motorja v primerjavi z vsem drugim, kar se nam je tista dva dneva dogajalo v Ukrajini, prava malenkost. Pravzaprav sva z Aljažem pri Slavku imela idealne pogoje za »šraufanje«, delavnico z avtomatskim dvigalom, vse orodje in seveda rezervni motor iz Slovenije. Tako sva »novi« blok motorja kaj hitro »nataknila« na menjalnik, ga pričvrstila na podvozje ter nekaj delov, kot so na primer karburator, zračni filter, alternator, razne gume …, z uničenega motorja prenesla na novega. Sem in tja sta na pomoč z nasveti ali pa dodatnimi moškimi rokami na pomoč priskočila Slavko, ki je bil več ali manj cel dan z nami, ali pa njegov in nekoliko tudi naš šofer Roman. Montaža motorja v spačka nam res ni delala problemov in po devetih urah smo med bate začeli dolivati olje. Najprej smo motor obračali na roke, pri čemer je navdušeno vrtela tudi Zala Julija, ob deveti zvečer pa je napočil trenutek odločitve. Obrniti bo treba ključ, potem pa bomo videli. Bo motor, ki je nekaj let konzerviran ležal v garaži, zapredel ali ne. Darja je v dnevnik zapisala takole: »Vžge od prve!! Stari kar z ušesi ploska!« Kaj češ lepšega. Spaček je lepo zapredel, našemu veselju pa ne konca ne kraja. Še testna vožnja in končno čiščenje pokrova motorja in blatnikov, ki so čisto črni od olja in naših umazanih prstov. »Zdaj smo si pa zaslužili enega, mar ne, Slavko.«