Se bo Tosama pridružila nesrečnim tajkunskim zgodbam v slovenskem gospodarstvu ali pa se bo povzpela med največje proizvajalce tamponov v Evropi?

Tajkunska zgodba tudi v Tosami?

V občini Domžale je nekdaj delovalo vsaj osem velikih tovarn, ki so bile ponos vsem, danes uspešni le še dve. V težavah tudi Tosama?

Domžale – Občina Domžale je še dve desetletji nazaj slovela po svojih obrtnikih in tovarnah. Na tisoče je bilo zaposlenih v tovarnah Induplati, Toko, Univerzale, trgovski družbi Napredek ter v Tosami, Lipu Radomlje, Papirnici Količevo in Heliosu.

Prve štiri so svoja vrata zaprle že kmalu po osamosvojitvi, Lip Radomlje se je nekaj časa boril z napovedano likvidacijo in pred kratkim še načrtoval selitev proizvodnje v ajdovsko Lipo (po neuradnih podatkih je ne bo). Zdelo se je, da bodo preostala podjetja nadaljevala uspešno tradicijo. Le streljaj od Heliosa, ki se mu je s številnimi inovacijami uspelo obdržati med najuspešnejšimi podjetji pri nas in trdno zasidrati na tuje trge (tudi njim pa grozi sovražni prevzem enega od konkurentov zaradi insolventnosti največjega lastnika Zvon Ena Holding), se Tosami, ki se uvršča med največje proizvajalce higienskih tamponov in sanitetnega materiala v tem delu Evrope že skoraj devet desetletij, kot kaže, obeta bolj črna prihodnost.

Vodstvo Tosame je finančne težave skušalo z znižanjem plač prenesti na zaposlene, ki pa so se uprli. Dogovora še ni, podjetje pa je za povrhu ostalo še brez predsednika uprave. Dolgoletni šef Janko Velkavrh je odstopil, iz nadzornega sveta tudi predsednica sindikata delavcev Erika Brnot. »Po vsem, kar se je s podjetjem dogajalo, je bilo to le še vprašanje časa. Scenarij je bil že večkrat viden in nihče še ni našel orodij, da bi te umazane, nemoralne in pogoltne igrice spornih novodobnih kapitalistov preprečil. Tosama je kljub težavam poslovala uspešno, razvijala nove produkte in sledila konkurenci. Problem je v lastnikih in njihovi vlogi, ciljih in odgovornosti, jasno se kaže tajkunsko ozadje,« je nad zadnjimi dogodki in lastnikom Boštjanom Nagodetom razočarana nekdanja domžalska županja Cveta Zalokar Oražem.

Prst uperi tudi na vlado Janeza Janše, ki je prek KAD in SOD leta 2008 prodala Tosamo. »Država je takrat podjetje zavestno spustila v roke novega lastnika, ki ni veliko obetal. To se potrjuje, saj bo svoj dokončni prevzem podjetja, ki ga je izpeljal leta 2009, financiral z izčrpavanjem (prelivanjem in odtujevanjem denarja na novoustanovljeno firmo, ki je postala lastnica) podjetja,« je kritična Zalokar Oražmova. Vodstvo Tosame je nad pisanjem poslanke razočarano, saj da povzroča nepotrebno paniko pri kupcih, dobaviteljih in zaposlenih. »Bolje bi bilo zapisati, kaj vse je bilo narejenega. Tosama se lahko pohvali z novimi izdelki na področju sodobne oskrbe rane in novo linijo tamponov, ki presegajo kvaliteto trenutnih najbolj prodajanih tamponov v svetu. Oboje je plod lastnega razvoja in znanja. Petletna strategija podjetja je utrditi položaj največjega proizvajalca izdelkov za osebno nego in zdravstveno oskrbo v regiji JV Evrope,« je za Gorenjski glas povedal Žiga Hieng, član uprave, ki bo do imenovanja novega predsednika uprave skupaj s Tomažem Brdnikom vodil podjetje.

Pravi, da je uprava zaradi izjemne rasti cen surovin, predvsem bombaža, res predlagala zadržanje desetih odstotkov plač, ki pa jih bodo izplačali, če Tosama doseže 3,3 milijona evrov dobička pred amortizacijo, davki in obrestmi: »To je minimalni poslovni izid, ki ga moramo ustvariti za vzdržno poslovanje. Z izjemo leta 2010 smo ta izid redno presegali. Res je, določeni posli, ki smo jih imeli pred leti, se zmanjšujejo, vendar na drugi strani pridobivamo nove.« Lastnik Boštjan Nagode očitkov zoper poslovanje sprva ni želel komentirati, saj naj bi šlo za kup neresnic, v telefonskem pogovoru pa je le povedal, da Tosama posluje in plačuje obveznosti, da z njegove strani ne gre za izčrpavanje podjetja in da ne razume, zakaj nekateri v Tosami vidijo tajkunsko zgodbo.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

GG Plus / ponedeljek, 4. julij 2022 / 15:44

Hidria: Imamo vizijo. Poznamo pot.

»Ta knjiga pripoveduje zgodbo družbe Hidria, ki traja že pol stoletja. Začne se leta 1971 z odprtjem obrata lskre iz Železnikov v Idriji. Sledi selitev v Spodnjo Idrijo, ki ostaja vse do d...

Objavljeno na isti dan


Bohinj / petek, 14. november 2008 / 07:00

Spominjajo se konca prve svetovne vojne

Ukanc - Letos je minilo devetdeset let od konca prve svetovne vojne. V torek, ob obletnici sklenitve premirja, je bila na vrhu Krna spominska slovesnost, na kateri je okoli dvajs...

GG Plus / petek, 14. november 2008 / 07:00

Liki živali in ljudi v lesu

Pod slemenom v Križah živita zanimiva soseda. Tretje leto ju druži rezbarstvo, ki je njun najljubši konjiček. Svoje izdelke predstavljata na razstavi trzinskih rezbarjev v Tržiču. Peter Guček in Ivan...

Slovenija / petek, 14. november 2008 / 07:00

Zakona proti finančni krizi

Državni zbor je na torkovem nadaljevanju izredne seje sprejel predloga novel zakonov o javnih financah in bančništvu, s katerima se bo država bojevala proti finančni krizi.

Kranj / petek, 14. november 2008 / 07:00

"Selitve nočemo!"

Stari zimski bazen v Kranju, v katerem deluje Alternativno kulturno društvo Izbruh, je vrnjen dedičem družine Majdič. Izbruhovci imajo eno samo željo: da jih ne bi izselili.

Prosti čas / petek, 14. november 2008 / 07:00

Stripi, bruci in Pankrti

Jesen je škofjeloški mladini postregla z vrsto dogodkov. Najbolj odmevno je bilo zagotovo brucovanje domačega študentskega kluba.