Težko priznanje resnice o sebi

Pod geslom Nisi sam so v soboto na Brezje prvič romali trpeči zaradi alkohola in drugih odvisnosti in tisti, ki se jim je uspelo rešiti.

Brezje - Romarski urad Brezje je v sodelovanju s Karitas in organizacijami, ki pomagajo zasvojencem z alkoholom in njihovim svojcem, v soboto, 12. marca, pod geslom Nisi sam organiziral prvo romanje teh ljudi na Brezje. Z njim je prispeval svoj delež k letošnjemu letu solidarnosti in k akciji 40 dni brez alkohola, h kateri v letošnjem postu vabijo Karitas, Svet za preventivo in varnost v cestnem prometu, Javna agencija za varnost prometa in Zavod Varna pot. Na dan romanja so na Brezjah predstavila svojo dejavnost tudi nekatera društva, ki pomagajo pri rehabilitaciji ozdravljenih alkoholikov.

Osrednji dogodek je bila maša, ki jo je v baziliki Marije Pomagaj daroval ljubljanski nadškof Anton Stres. Začela sta jo gvardijan frančiškanskega samostana na Brezjah pater Silvin Kranjc, ki je v pozdravu nadškofu in romarjem povedal, da je alkoholizem ena najstarejših in najhujših bolezni v zgodovini človeštva, ki ne prizadene le posameznika, ampak cele družine, in župnik iz Blagovice Jože Vrtovšek z branjem pisma o alkoholizmu, ki ga je za to priložnost napisal pater Peter iz kartuzijanskega samostana Pleterje.

»Zbrali smo se pod milostno podobo Marije, pred katero je v minulih desetletjih in stoletjih klečalo na tisoče žena in mož, ki so jo prosili pomoči zaradi alkohola v družini, na tisoče otrok, ki so jo prišli prosit, da bi njihovi starši spet postali spoštovanja vredni očetje in matere, ker so zaradi odvisnosti od alkohola izgubili svoje človeško dostojanstvo in starševsko avtoriteto. Slišala je prošnje očetov in mater, ki so prosili za svoje mladoletne in odrasle otroke, ki so se začeli vdajati pijači. Videla je solze mnogih, ki so žalovali, ker so zaradi alkohola za volanom izgubili svoje najbližje, in solze storilcev, ki so s tem za vedno obremenili svojo vest,« je začel pridigo nadškof Anton Stres. Poudaril je, da je alkohol tako kot vse druge omame rušilna sila, ki uničuje naše skupnosti in poruši toliko sreče med ljudmi.

»Najbolj nujen in najtežji korak je priznanje krute resnice o sebi. Vsako priznanje lastne grešnosti in potrebe po pomoči je težko. Ni se lahko uvrstiti med tiste, ki potrebujejo pomoč. Tudi ko gre za telesno bolezen, tega ne naredimo radi in odlašamo odhod k zdravniku. Vtis imamo ali ga želimo ustvariti tudi pri drugih, da smo v redu in odlični ljudje,« je povedal ljubljanski nadškof.

Po maši so prikazali film Šel sem skozi kalvarijo, v katerem trije duhovniki pripovedujejo o svoji zasvojenosti z alkoholom, odločitvi za zdravljenje in uspešni vrnitvi v normalno življenje.