Pionirčki po petdesetih letih

Besedilo: Suzana P. Kovačič
Kategorija: Zanimivosti / torek, 15. marec 2011 / 06:00

V šolskem letu 1960/61 so na Primskovem v Kranju prestopili prag učenosti in bili še v istem letu sprejeti med Titove pionirčke. V petek se je po petdesetih letih generacija srečala in dodala v malho še kak spomin več.

Kranj – »Pred pionirsko zastavo obljubljam, da se bom marljivo in vztrajno učil … Dati častno pionirsko besedo ni mačji kašelj, saj je pionir pošten, iskren, olikan, neustrašen, iznajdljiv, radodaren,« je pionirsko zaprisego prebral Jože Trobec v petek pri Viktorju v Kranju, kjer se je zbrala zanimiva druščina. Petdeset let je, odkar je v šolskem letu 1960/61 prestopilo prag prvega razreda šole Primskovo 63 prvošolk in prvošolcev in kar 37 se jih je udeležilo petkovega srečanja. Večina se jih bolj kot prvega šolskega dne spominja 29. novembra, dneva republike, ko se je rodila Jugoslavija. »29. november je bil velik dan. Praznovali smo ga v dvorani zadružnega doma na Primskovem, ko so nas sprejeli v pionirsko organizacijo,« se spominja Janez Dolinar, sošolec iz generacije 1960/61. Že tedaj so vsem novim pionirčkom delili indijančke in ta obred so ponovili tudi po petdesetih letih. Jože Trobec je ponovil prisego izpred pol stoletja; ni bil sicer njihov sošolec, bil pa je v petem razredu, ko je kot načelnik pionirskega odreda to generacijo sprejel med pionirčke.

Pobudnik srečanja je bil Janko Zupan. »Idejo sem dobil lansko jesen ob prazniku Krajevne skupnosti Primskovo. O tem sva govorila z Jožetom Trobcem, ki je za to priložnost tudi narisal logotip pionirčka. Sošolka mi je posodila fotografijo prvega a razreda, jaz sem hranil fotografijo prvega b … Pričakoval sem, da bo nekdanje sošolce težje najti, ampak sodobna tehnologija dela čudeže. Le štirje od 63 so nepoznani, šest je pokojnih, nekaj jih je v tujini. Moja desna roka je bila Vida Lončar, poročena Doles, pri organizaciji dogodka sta pomagala tudi Janez Dolinar in Miran Čehovin,« je povedal Janko Zupan in dodal, da je njihova generacija obiskovala staro šolo na Primskovem do petega razreda.

V stilu iz začetka šestdesetih let so v petek vrteli glasbo, Janko Zupan je pripravil simbolično razstavo primerkov iz takratnega obdobja, poleg čitanke, ki danes na trgu dosega vrednost sto evrov, tudi pionirsko izkaznico z bančno hranilno knjižico, pionirsko rutico in kapo. Razredničarka prvega b je bila Ivka Bunc, razredničarka prvega a pa je Marija Pisk. »Je rekla, otroci, sem Marija Pisk. Če ne boste pridni, bom piskala ... Ta naša tovarišica Piskova je zdaj v Domu upokojencev v Kranju, nazadnje sem jo obiskal pred približno mesecem dni,« je dejal Janez Dolinar. »Spomini so krasni. Lepo smo se imeli, znali smo se poigrati,« je sklenila Irena Smodila, poročena Žerovnik, Mirana Čehovina pa prva šolska leta spominjajo predvsem na brezskrbnost, mladost, veselje …