Plačila morajo biti različna

Slovenija zagovarja stališče, da neposredna plačila na hektar kmetijske zemlje ne smejo biti enotna za vse članice Evropske unije.

Kranj – Zadružna zveza Slovenije je v torek in sredo pripravila v Portorožu tradicionalni letni posvet zadružnikov, tudi tokrat z aktualnim naslovom Vloga zadrug v prihodnji skupni kmetijski politiki. Ko je minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Dejan Židan predstavil reformo na področju kmetijstva v Sloveniji in v Evropski uniji, je kot glavno nalogo evropske kmetijske politike izpostavil zagotavljanje pridelave hrane, vendar na način, ki bo spoštljiv do naravnih virov in biotske raznovrstnosti. Po ministrovih besedah je zelo pomembno, da plačila za območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost, kamor sodi 74 odstotkov vseh kmetijskih zemljišč v Sloveniji, ostanejo v drugem stebru kmetijske politike. Slovenija zagovarja stališče, da neposredna plačila na hektar kmetijske zemlje ne smejo biti enaka za vse, saj so med članicami unije glede naravnih razmer, zavarovanih območij in posestne sestave zelo velike razlike. Zavzema se tudi za zmanjšanje administracije pri dodeljevanju plačil ter za ohranitev proizvodno vezanih plačil oz. za uvedbo dodatnih, s katerimi bi lahko podpirala živinorejo.

»Stanovsko povezovanje in organiziranje kmetov je danes nujno zaradi pritiskov globalizacije,« je v uvodnem nagovoru zadružnikom dejal predsednik državnega sveta Blaž Kavčič in poudaril, da se kmetijska pridelava nevarno koncentrira v rokah multinacionalk in da globalizacija dobesedno iztreblja malega kmeta. Trenutno se kriza v povezavi z globalizacijo morda najbolj odraža v skokovitem naraščanju cen hrane, pri tem pa je kruta resničnost, da so se finančne špekulacije z delniških trgov preselile na trg surovin in hrane.