Plačnikov vse manj, upokojencev pa vse več

Razmerje med tistimi, ki plačujejo v pokojninsko blagajno, in tistimi, ki iz nje jemljejo, se je lani še poslabšalo, na enega upokojenca pride le še 1,6 zavarovanca, kar je najbolj neugodno doslej. Pri moških se je povprečna upokojitvena starost lani celo znižala.

Medtem ko čakamo na odločitev ustavnega sodišča o tem, ali bo dovolilo referendum o lani sprejeti pokojninski reformi, je zanimivo pregledovati lansko upokojensko statistiko, ki zaokrožuje enajstletno obdobje novega tisočletja (2000–2011) in ki tudi kaže na to, da so nekateri še pred uveljavitvijo nove reforme »lovili« zakonske možnosti za upokojitev po starem oz. sedanjem zakonu.

Število zavarovancev, to je vseh tistih, ki prispevajo v pokojninsko blagajno, se je od leta 2003 do 2009 vsako leto povečalo, potem se je začelo zmanjševati. Lani je povprečno število zavarovancev upadlo na 881.992, pri tem pa se je zaradi gospodarske krize skoraj za petino povečalo število brezposelnih zavarovancev. Medtem ko je vključenih v obvezno zavarovanje vse manj, pa je upokojencev čedalje več. Lani je povprečno število upokojencev, to je prejemnikov starostnih, invalidskih, družinskih, vdovskih ter delnih pokojnin, poraslo s 538.455 na 552.561. Število starostnih upokojencev, ki predstavljajo dve tretjini vseh prejemnikov pokojnin, se je povečalo za 14.345 oz. za štiri odstotke, kar je največ v zadnjih desetih letih. Na tolikšen porast so vplivali povečano upokojevanje »baby boom« generacije, gospodarska kriza in z njo povezano večje odpuščanje zaposlenih, napovedana reforma pokojninskega sistema pa tudi nekatere ugodnosti, ki omogočajo zgodnejšo upokojitev.

Medtem ko je v obdobju 2006–2008 število zavarovancev naraščalo hitreje kot število upokojencev, je lani in predlani število zavarovancev zaradi posledic gospodarske in finančne krize upadlo, število upokojencev pa poraslo. Predlani se je število zavarovancev zmanjšalo za 9.198 in lani še za 12.894, število upokojencev pa je predlani poraslo za 10.522 in lani še za 14.106. To je vplivalo tudi na razmerje med zavarovanci in upokojenci, lani se je znižalo na 1,60 in je bilo najbolj neugodno doslej.

Povprečno število zavarovancev in upokojencev ter razmerje, 2000–2010

Dva meseca mlajši v pokoj kot leto prej

Zakonski pogoji za pridobitev pravice do starostne pokojnine in njeno odmero se zaradi postopne uveljavitve reforme iz leta 2000 spreminjajo vsako leto, najbolj se to kaže pri zviševanju upokojitvene starosti. Pri ženskah se je povprečna upokojitvena starost v obdobju 2000–2010 zvišala s 56 let in enega meseca na 58 let in pet mesecev, pri moških pa v enakem obdobju za deset mesecev – z 61 let na 61 let in deset mesecev. Povprečna upokojitvena starost žensk se je lani zvišala za štiri mesece, pri moških pa se je v primerjavi z letom prej celo znižala za dva meseca. Kot pojasnjujejo na zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, so na nekoliko počasnejše naraščanje upokojitvene starosti v zadnjih letih vplivali zakonska možnost zniževanja minimalne starosti za upokojitev zaradi skrbi in vzgoje otrok tako pri ženskah kot pri moških, pri ženskah vključitev v obvezno zavarovanje pred dopolnjenim 18. letom starosti in pri moških možnost zniževanja polne starosti. Na doseženo upokojitveno starost vplivajo tudi možnost uveljavljanja dodane dobe in z zakonom določeni »malusi« in »bonusi«. Njihov vpliv se je lani še povečal, tako se je lani kar 787 moških, največ od leta 2000 naprej, upokojilo pred dopolnitvijo polne starosti in ne glede na trajno znižanje pokojnine.

Povprečna dosežena starost pri novih starostnih upokojencih, 2000–2010

Povprečna pokojninska doba, s katero so starostni upokojenci lani uveljavljali pokojnino, se je v primerjavi z letom prej predvsem zaradi vpliva dodane dobe znižala za dva meseca. Ženske so se v povprečju upokojile po 35 letih in šestih mesecih pokojninske dobe, moški pa po 38 letih.

»Želimo si čim višjo pokojnino, pa tudi to, da bi jo čim dlje prejemali,« pogosto slišimo iz upokojenskih vrst. Podatki zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje kažejo, da se povprečna doba prejemanja starostne pokojnine zvišuje. Pri ženskah se je v obdobju 2000–2010 zvišala s 17 let in enega meseca na 21 let in osem mesecev, pri moških pa v enakem obdobju od 14 let in devet mesecev na 16 let in osem mesecev.

Povprečna doba prejemanja starostne pokojnine, 2000 – 2010

Realno znižanje pokojnin

Povprečna mesečna pokojnina, skupaj z varstvenim dodatkom in brez odtegnjene akontacije dohodnine, je lani znašala 579 evrov in je bila za 1,1 odstotka višja kot leto prej. Če upoštevamo samo starostne pokojnine, brez pokojnin, odmerjenih v sorazmernem delu po mednarodnih sporazumih, ki so večinoma dokaj nizke, je lani 11.769 upokojencev prejelo do 300 evrov pokojnine, 15.742 upokojencev od 300 do 400 evrov, 65.487 od 400 do 500 evrov, 150.528 od 500 do 800 evrov, 42.855 od 800 do 1.000 evrov, 28.982 od 1.000 do 1.5000 evrov, 7.215 od 1.500 do 1.800 evrov in 1.523 upokojencev več kot 1.800 evrov. Pokojnine so se lani z gibanjem plač usklajevale dvakrat, vendar ne po sistemskem zakonu, ampak po interventnem, ki je obseg možnih uskladitev prepolovil. Vrednost večine pokojnin je realno nazadovala, saj je povprečna pokojnina lani porasla manj, kot so cene življenjskih potrebščin. Če bo tudi letos veljal stari zakon (skupaj z interventnimi ukrepi), se bo gmotni položaj upokojencev še poslabšal.

Povprečna starostna pokojnina brez sorazmernih delov po mednarodnih sporazumih, 2010

Razmerje med povprečnimi neto pokojninami in neto plačami, 2000–2010