Vodja izkopavanj na Pungertu, arheolog Rafko Urankar ob ostankih poznoantičnega objekta pred današnjo Glasbeno šolo

Kranj živi že sedem tisoč let

Zadnja leta deset dni v avgustu Pungert oživi vsakoletni JazzKamp. A le kaj so ob poletnih večerih na tem mestu počeli tisti "Kranjčani", ki so tu živeli pred kakimi sedem tisoč leti?

V starem mestnem jedru Kranja smo ob različnih gradbenih posegih in rekonstrukcijah mestne infrastrukture v zadnjih letih priča številnim zaščitnim arheološkim izkopavanjem. Prejšnji teden so arheologi po štirih mesecih zaključili s terenskimi deli na Trubarjevem trgu na Pungertu, kjer so pri izkopavanjih na skupno več kot tisoč kvadratnih metrih naleteli na nekaj izjemnih najdb, ki pričajo o tem, da je bilo mesto »na skali« naseljeno že v prazgodovini. Z izkopavanji na Trubarjevem trgu so začeli konec oktobra, ki pa so ob zmrzali in deževju novembra in decembra potekala zelo počasi. Da bi lahko hitreje nadaljevali, so po novem letu čez večji del prostora postavili šotor in v relativno kratkem času prekopali še ostali del trga. Pri izkopavanjih na terenu je sodelovalo več kot trideset ljudi, poleg dveh arheologov še osem tehnikov, od katerih vsak obvlada določena strokovna znanja, od geodezije, fotografiranja, računalništva in podobno, najštevilnejša pa je vselej pomoč pri zemeljskih delih.

Arheolog Milan Sagadin je pred dvajsetimi leti že izkopaval na koncu Pungerta in pri tem naletel na številne antične najdbe in tudi koščke keramike iz obdobja neolitika oziroma mlajše kamene dobe. Tu so še posamezna odkritja ob rekonstrukcijah instalacij, vodovoda, kanalizacije. »Ob poznavanju dosedanjih najdb v Kranju smo pričakovali močno poznoantično plast, upali pa smo tudi na izkopanine še starejšega datuma. Vemo, da je bil Kranj poseljen na prehodu iz pozne bronaste dobe v zgodnjo železno dobo, to je v 8. in 9. stoletju pred našim štetjem, naselbina pa je bila pomembna tudi v pozni antiki, v 5. in 6. stoletju, o čemer med drugim priča grobišče na Lajhu, kjer so nazadnje potekala večja izkopavanja,« je o pričakovanjih pred začetkom del povedal vodja izkopavanj, arheolog Rafko Urankar.

Prazgodovinska hiša sredi trga

Najstarejše najdbe segajo v mlajšo kameno dobo, v čas neolitika in so torej nekje iz 5. tisočletja pred našim štetjem. »O tem pričajo ostanki hiš, na podlagi katerih lahko predvidevamo, da je bila na tem mestu v tistem času naselbina. O tem nam govorijo tudi velike količine keramike, kosti in delov orodja. Natančnega obsega naselbine sicer ne moremo določiti, očitno pa je bila ta relativno bogata,« razlaga Urankar in dodaja, da je pri tem treba postaviti vzporednice z naselbino, ki je v tem času živela na Drulovki. Najdbe so si med seboj zelo podobne, tako keramika kot drug material, recimo ostanki pri produkciji kamnitega orodja. Seveda bo potrebno opraviti še natančne analize. O tem, kako stara je bila naselbina, kdaj so tu živeli ljudje, bo moč bolj natančno govoriti po tako imenovanih radio-karbonskih datacijah, ki jih bodo opravili v tujini.

»To je bilo zame presenečenje. Ob izkopavanjih leta 1990 sem ugotovil, da se je v zadnjih tristo letih izgubilo kakih sedem metrov pomola, ob tem sem predvideval, da se je v 5000 in več letih v globino posulo še kaj več terena in je tako izginila morebitna nekdanja neolitska naselbina. Najnovejše najdbe pa dokazujejo, da se je naselbina očitno širila tudi v notranjost,« je povedal arheolog dr. Milan Sagadin.

Našli so eno neolitsko hišo in več tako imenovanih odpadnih jam okrog nje, odkrili pa so še nekaj manjših in večjih objektov, ki sodijo v zgodnjo železno dobo. Natančna rekonstrukcija naselbine bo lahko opravljena po končanih geodetskih meritvah. »Dobili smo tudi tri poznoantične hiše, ki so v celoti ohranjene. V Kranju je bilo v preteklosti najdenih že več takih hiš, a niso tako lepo ohranjene,« razlaga vodja izkopavanj: »Srečna okoliščina je, da Trubarjev trg že zelo dolgo časa v celoti deluje kot trg in razen gradnje okrog njega in infrastrukturnih sprememb že dolgo ni bilo drugih posegov na trg kot tak. Je pa res, da nekaterih plasti, očitno zaradi izravnav zemljišča, praktično ni več. Najdb po pozni antiki tako rekoč ni.«

To, da gre za izredno dobro ohranjene hiše, seveda ne pomeni, da te v celoti stojijo in so na ogled. Predvsem je ohranjen njihov temeljni del, na podlagi katerega je moč dobiti jasno sliko o tem, kako so bile hiše grajene. Pri poznoantičnih hišah gre za neke vrste polzemljanke, ki so bile vkopane v tla. Na obodu jam so bile zgrajene stene iz lesa in potem pokrite z dvokapno streho. »Če bi hiše na primer zgorele, bi se ohranili zažgani ilovnati ometi, a žal nismo bili te »sreče«, zato je težko natančno potrditi, kakšne so bile stene teh hiš,« razlaga Rafko Urankar in dodaja, da je bilo poleg hiš še mnogo drugih najdb iz različnih obdobij, ob keramiki še bronaste fibule, deli orodij, kosti …

Najdbe so tu, sledi zgodovinska interpretacija

Najpomembnejši rezultat izkopavanj je nedvomno odkritje neolitske naselbine z zelo jasnimi dokazi. Ne gre le za posamezne najdbe, ampak so to ostanki neolitskih gradbenih struktur, keramika in orodje, kar zagotovo ni bilo od nekod prineseno, ampak je rezultat življenja v prazgodovinski naselbini na tem mestu. Izkopavanja običajno potekajo po plasteh. »Ko odstranjujemo posamezne plasti, v njih poberemo najdbe, jih zelo natančno dokumentiramo, fotografiramo, če je potrebno, izrišemo, s tako imenovano totalno postajo poberemo točke, da dobimo še geodetsko izmero, in potem vse skupaj združimo v celovito dokumentacijo,« o arheološkem delu danes pripoveduje Urankar. V nadaljevanju je vse te najdbe, fotografije, pridobljene podatke potrebno pripraviti za predstavitev širši javnosti, jih umestiti v neko zgodbo, ki je osnova za zgodovinsko interpretacijo krajev, dogodkov …

»Na podlagi najdenih kosti lahko recimo ugotovimo prehranjevalne navade ljudi, kakšne rastline so tu uspevale, katere živali so gojili, kaj so jedli. Po tukaj najdenih kosteh lahko kaj hitro ugotovimo, da je prevladovala drobnica,« ugotavlja Rafko Urankar, ki se zaveda, da jih po terenskem delu čaka še temeljita obdelava izkopanin, ureditev vseh pridobljenih podatkov v neko celoto …

»Kranj je s temi odkritji pridobil neko novo obdobje, ki je bilo leta 1990 mogoče samo sluteno, zdaj pa je potrjeno z bogatimi najdbami in ga bo mogoče bolj natančno opredeliti. Mesto bo s tem pridobilo časovno dimenzijo, ki je do sedaj ni imelo. Hkrati pa so pomembne tudi številne odkrite poznoantične polzemljanke, ki so za Slovenijo posebnost. Drugje so bili najdeni posamezni primerki, v Kranju pa smo v zadnjih letih »dobili« kar deset takih objektov. S tem se izrisuje podoba nekega barbarskega mesta iz časa preseljevanja ljudstev. Ob nadaljevanju raziskav lahko razberemo tudi, da je mesto urbanistično zasnovo dobilo že v pozni antiki. Na to kažejo takratni položaj cerkve, trga, gradu, kakršen se je ohranil vse do danes,« o najnovejših odkritjih razmišlja dr. Milan Sagadin in dodaja, da je potrebno vsa ta dognanja na podlagi številnih do sedaj izvedenih izkopavanj v Kranju tudi pokazat »na terenu«. Na občino je že poslal pobudo, da bi lokale, v katerih so v teh letih izkopavali opremili z replikami najdb v vitrinah, s čemer se lastniki lokalov strinjajo. Dele mesta bogate z najdbami vi veljalo opremiti s pojasnjevalnimi tablami …

Izkopavanja se bodo nadaljevala

Arheološka izkopavanja so sedaj preselili na plato pred Prešernovim gledališčem, kjer se je v bližini v preteklosti že izkopavalo in pričakujejo predvsem večje število grobov. »Seveda nas vselej lovijo roki, saj investitor želi, da čim prej začne z gradnjo. Arheološka izkopavanja so namreč največkrat motnja v vsakodnevnem ritmu mesta, zato delamo ne glede na vremenske razmere.« Izkopavanja bodo v starem Kranju intenzivno potekala vse do leta 2013, na vrsto pride še celotna Cankarjeva ulica, izkopavanja bodo na Glavnem trgu in prav tako v Poštni in Vodopivčevi ulici.

»Mogoče se komu vsa ta zgodovina zdi odvečno breme, ampak verjemite mi, če bi bolj upoštevali in spoštovali svojo lastno zgodovino, bi danes zagotovo lažje živeli,« je prepričan Rafko Urankar, ki bo skupaj z arheologom dr. Milanom Sagadinom v pogovoru z dr. Vereno Vidrih Perko, na muzejskem večeru, v četrtek, 24. marca, ob 18. uri v Mestni hiši predstavil najnovejše najdbe in nova dognanja o Kranju nekoč daleč v prazgodovini.

       

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Razvedrilo / torek, 4. julij 2017 / 09:11

Po Laibachu prihajajo Kombinatke

Kranj – Festival SubArt je v polnem zamahu: po četrtkovem koncertu D.R.I. v Trainu je sobotni večer v avditorju letnega gledališča Khislstein za enega vrhuncev festivala poskrbel koncert zasedbe La...

Objavljeno na isti dan


Avtomobilizem / petek, 18. februar 2011 / 07:00

Osvežitev za Mazdo2

Čeprav Mazda2 še ni na pol življenjske poti v sedanji generacijski podobi, saj je na cestah šele tri leta, so se pri japonski znamki lani odločili za manjšo lepotno osvežitev. Spredaj je najbolj...

Avtomobilizem / petek, 18. februar 2011 / 07:00

Renault Laguna na lepotičenju

Dobra tri leta po predstavitvi nove generacije so pri Renaultu pod kirurški nož zapeljali tudi Laguno. Gre za manjši lepotni poseg, saj so oblikovalci rahlo spremenili le sprednji del, medtem ko...

Mularija / petek, 18. februar 2011 / 07:00

Na prazniku kruha tudi otroci

Mercator je v sodelovanju s Tehniškim muzejem Slovenije pripravil malo potujočo razstavo o razvoju pekovske obrti na Slovenskem in šestih desetletjih Pekarne Grosuplje, Mercatorjeve domače pekarn...

Cerklje na Gorenjskem / petek, 18. februar 2011 / 07:00

Delo medobčinske inšpekcije v Cerkljah

Cerklje - Medobčinska inšpekcija Kranj je predlani v občini Cerklje opravila 51 nadzorov, je v poročilu o delu inšpekcije v letu 2009 zapisal vodja medobčinskega inšpektorata Kra...

Kamnik / petek, 18. februar 2011 / 07:00

Velika planina bo enotno označena

Kamnik - Informacijske in smerne table, ki danes na Veliki planini označujejo različne naravne in turistične zanimivosti, bodo spomladi zamenjane z enotnimi oznakami. Projekt eno...