Črpaš iz življenja in dobiš stand up

Pred časom sta oder kokriškega kulturnega doma s komičnim monologom grela ljubiteljski igralec, osemnajstletni Gardelinovec Jaka Šuštar z Mlake pri Kranju in že uveljavljeni stand up komik Vid Valič.

Jaka se je za ogrevanje dotaknil tem, kot so kajenje 'travce' in razlike med spoloma, Vid pa je razpravljal o verigi Topshop izdelkov, lovcih, slovenskih jamah in priseljencih. Dobro uro 'stendapanja' pred občinstvom je Valič označil z besedami 'super, fino in fajn'. Več o igranju, društvu Gardelinu in Vidu smo se pogovorili z Jakom.

Kdaj ste se začeli ukvarjati z igro?

»Začelo se je v 2. razredu osnovne šole, z igricami za dedka Mraza. Veliko smo nastopali in takrat se je razvila ljubezen do gledališča. Svojo željo po igranju smo ovekovečili z nastankom Kulturnega društva Gardelin v Kokrici. Začeli smo pravzaprav s predstavo Avdicija, v kateri sva igrala jaz in prijatelj Lovro. Odziv občinstva je bil super. Potem pa smo ustanovili društvo in od takrat smo odigrali sedem premier. Začeli smo čisto na prostovoljni bazi, tudi vstopnine ni bilo, zdaj je že. To je bila nekakšna marketinška poteza, da te ljudje spoznajo. Lažje začneš z nekimi prostovoljnimi prispevki, delali smo, kar nam je bilo v veselje, nihče ni pričakoval nekega plačila in zato mislim, da smo bili do zdaj uspešni.«

Kdo pa ste gardelinovci?

»Smo večinoma mladi, dijaki in študenti, ki nas druži veselje do igre, do gledališča. Pri gardelinovcih se počutim super. Dobro delamo skupaj, to, kar delamo, nas veseli na amaterski oziroma profesionalni bazi in delamo s srcem. Zato mislim, da smo dobri. Fini so občutki, ko ti nekdo na ulici reče, da mu je bilo všeč in da želi, da še kaj zaigramo. In to nam tudi daje zagon za naprej. Sicer pa smo do sedaj odigrali igre Gospa poslančeva, Vladimir, Na kmetih, Scapinove zvijače in Prasica debela. Najboljši odziv občinstva je dobila predstava Na kmetih, morda tudi zaradi tematike. Dober odziv pa je tudi na zadnjo predstavo Prasica debela, čeprav gre za težjo temo in niti ni toliko smešna.«

V društvu ste režiser. Kako izberete, kar boste igrali in kakšna je pri tem vaša vloga?

»Pri Gardelinu sem začel z režijo in do danes sem vse predstave režiral sam. Bil sem eden glavnih pobudnikov za nastanek društva, z največ izkušnjami in najbrž največjimi ambicijami. Igre največkrat izbiram po instinktu, se odločim za tiste, ki so meni všeč. Nikoli ne razmišljam o tem, ali bodo všeč občinstvu. Razen pri igri Na kmetih smo malo pomislili na občinstvo (smeh), sicer pa se mi zdi, da so bili vsi teksti dobri. Teksta ne preoblikujem, moja vloga režiserja pa se vidi predvsem v usmerjanju igralcev. Povem svoje mnenje, vendar pa smo svobodno društvo in nisem tak, da bi hotel, da igrajo točno tako, kot sem si jaz zamislil. Če je ideja dobra, če imajo igralci svoj pogled na vlogo in če gre to v kontekst s predstavo, lahko igrajo po svoje, po svojem videnju vloge.«

Kako je prišlo do sodelovanja z Vidom?

»Tole, kar ste gledali, je koprodukcija. Gardelin je organizator, Vida smo povabili in on se je odzval. Odločili smo se, da jaz sodelujem, kar je v končni fazi dobra reklama zame, glede na to, da je Vid bolj znan. Bil je takoj za, delati z njim pa je super. Jaz ne gledam nanj kot na neko zvezdo, pa tudi sam se nima zanjo. Vid je zelo preprost, ima posluh za mlade in rad da priložnost. Tokrat sem nastopal bolj kot Vidov gost, kot nekakšna 'predskupina'. Glede na to, da sem se kot stand up komik pred občinstvom pojavil prvič, sem se počutil dobro. Zdi se mi sicer, da je bilo občinstvo malo hladno, ker sem bil na vrsti pred Vidom. Material, o čemer sem govoril, sem črpal iz življenja. Tovrstno sodelovanje z Vidom pa se morda kdaj ponovi (nasmešek).«