Sežanski barok na Jelovici

Članom Društva za raziskovanje jam Ljubljana je ob sodelovanju članov Društva za raziskovanje podzemlja Škofja Loka uspelo prodreti skozi podor v nadaljevanje jame Konasnica nad Dražgošami. Nad videnim so tudi izkušeni jamarji osupnili ...

Planota Jelovica v sebi čuva bogastvo kraškega sveta. Ena kraških jam je vodoravna jama Konasnica z velikim vhodom v strmem pobočju Dražgoške gore nad Dražgošami in je domačinom že dolgo poznana. »Inštitut za raziskovanje Krasa iz Postojne jo je vpisal v register jam v Sloveniji po drugi svetovni vojni na podlagi popisa, ki ga je naredila stara jugoslovanska vojska,« je povedal Gregor Pintar, član Društva za raziskovanje jam (DZRJ) Ljubljana, in dodal, da tedaj načrta jame niso naredili, ampak so samo zabeležili njen obstoj. Jama je bila takrat dolga 130 metrov in se je končala s podorom. »Skozi podor je močno pihalo, kar je pomenilo verjetno nadaljevanje jame, zato je Jože Radovan Dolenc s sodelovanjem Petra Vebra začel v začetku devetdesetih let umikati skale. Leta 1998 sta nadaljevala z delom Matija Hiršenfelder iz Škofje Loke in Robert Šuštar, dokončala pa Matija in njegova sestra Ida Hiršenfelder avgusta 1998. S tem prebojem so prišli v tridesetmetrsko dvorano,« je nekoliko še posegel v zgodovino raziskovanja Konasnice član DZRJ Ljubljana Marjan Baričič.

Novo odkritje

Gregor Pintar je jeseni 2010 dal pobudo, da z raziskovanjem jame nadaljujejo. »Marca lani smo najprej še enkrat izmerili že raziskani del jame, skupaj z dvorano je dolga 210 metrov. Pričakovali smo, da se tunel jame za dvorano nadaljuje, zato smo raziskovali naprej,« je pojasnil Pintar, ki se je z društvenimi kolegi intenzivno lotil prebijanja skozi podrte skale po sledi prepiha. Trud je bil poplačan, ko je 20. februarja letos prvič stopilo skozi malo odprtino deset članov DZRJ Ljubljana in en član Društva za raziskovanje podzemlja (DRP) Škofja Loka v na novo odkrite dele jame. »Navdušenje je bilo veliko, saj je jama v nadaljevanju velikih dimenzij in bogata s kapniki. 27. februarja letos se je raziskovanja, merjenja in fotografiranja jame udeležilo sedemnajst jamarjev in Davor Ambrožič, domačin iz Dražgoš. Na tej akciji smo s trakovi označili prehode, da bi jamo ob obiskih čim manj poškodovali,« je dejal Baričič.

Zadnje meritve dolžine jame je Gregor Pintar opravil v nedeljo, povedal je: »Skupaj z novo raziskanim delom smo trenutno pri 1111 metrov skupne dolžine jame, vendar meritve še niso končane. Najnižja točka je trinajst metrov pod vhodom, najvišja pa 33 metrov nad njim.« Pintar je razkril še eno posebnost Konasnice: »Večji del jame je zapolnjen s sedimenti, ki so vulkanskega izvora. Poleg tega so bili ti rovi včasih izjemno veliki, na nekaterih delih vidimo originalne obrise lečaste oblike, ki še niso podrti.«

Znanih dvajset živalskih vrst

Vhodne dele Konasnice gamsi uporabljajo kot občasno zatočišče. »Od drugih sesalcev so v jami netopirji, kar pet vrst smo jih do sedaj zabeležili med prezimovanjem od starih delov jame vse do konca novih delov. Prav tako smo po celi jami opazili sledi v blatu, kosti ali spraske v skalah, ki so jih tam pustili polhi. Ti v jami najverjetneje tudi prezimujejo, medtem ko je snežno voluharico v sredino novega dela jame verjetno zanesel vodni tok. Med nevretenčarji smo opazili običajne vrste, ki se zadržujejo v vhodnih delih jame, kot sta na primer metulja zobati vrbovček in pedic, komarje ter množico jamskih kobilic, vendar so to vse vrste, ki se v jame zatekajo le v delu leta,« je povedal Primož Presetnik, predsednik DZRJ Ljubljana.

Prave jamske živali pa so na primer jamski hrošči, ki jih po zaslugi večletnih raziskav škofjeloškega hroščeslovca Bojana Koflerja v starih delih jame poznajo kar šest. »Od teh je še posebej imeniten po najditelju poimenovan Koflerjev slepi brzec, za katerega jama Konasnica predstavlja šele drugo najdišče na svetu. Biologi pred nami, pa tudi mi smo že našli le milimeter velike in skoraj prosojne hišice jamskih polžev jamničarjev. Se pravi, da je za jamo znanih dvajset vrst živali, z dodatnimi raziskavami pa lahko gotovo pričakujemo podaljšanje tega seznama,« je še dejal Presetnik.

Stari sto eno leto

»Uspeh v Konasnici je lep prispevek k praznovanju visokega jubileja društva. Društvo za raziskovanje jam Ljubljana je najstarejše neprekinjeno delujoče jamarsko društvo v Sloveniji, 12. maja 2011 bo staro 101 leto,« je povzel Marjan Baričič, njegov društveni kolega Gregor Pintar pa je sklenil z besedami: »Kar smo do zdaj odkrili v jami, je za nas največja nagrada. Zagotovo pa bomo poskušali najti še kakšno nadaljevanje, saj že iščemo, na katerem mestu se porazgubi prepih … Za zadnje odkritje pa lahko rečem, da nas je šokiralo bogato kapniško okrasje, ki je na primer značilno za kraški svet v okolici Sežane. V prvem delu jame namreč ni kapnikov, temperature so nizke, v novo odkritem delu pa so temperature že prav jamske: od pet do sedem stopinj na tisoč metrih nadmorske višine.«