Slavje junakov vseh generacij
Tako nekdanji kot sedanji junaki belih strmin so minuli konec tedna prišli v Zgornjesavsko dolino in skupaj proslavili petdeset let Pokala Vitranc.
Kranjska Gora – »Čudovito se je vračati v Kranjsko Goro. Rad sem prihajal kot tekmovalec, rad prihajam po končani tekmovalni karieri, saj imam tu številne prijatelje, na čelu z Juretom Koširjem. V Sloveniji se vedno dobro počutim, na tekmi pa najbolj uživam, če so dobri tudi naši, italijanski smučarji,« je z nasmehom pripovedoval eden najuspešnejših alpskih smučarjev vseh časov, sloviti, danes 45-letni Alberto Tomba, ki je na 35. Pokalu Vitranc decembra 1995 v Kranjski Gori na najvišji stopnički stal zadnjič, prvič pa je bil po slalomski tekmi ob njem na drugem mestu prav Jure Košir, ki je nato zmagal na 38. Pokalu Vitranc 6. januarja 1999.
Od Križaja do Koširja
»Čeprav od takrat, ko sem tekmoval, še ni tako dolgo, pa je razlika precejšnja, saj je profesionalnost pri organizaciji Pokala Vitranc zelo napredovala in je na svetovni ravni. Seveda sedaj s popolnoma drugačnimi očmi gledam na tekmovanje kot takrat, vendar pa je prizorišče isto, strmina je ostala in marsikaj je tako, kot je bilo. Veseli me, da so letos tekme res v zelo dobrih razmerah in tudi tekmovalcem z višjimi štartnimi številkami proga omogoča preboj naprej. Tako pogrešam edino večji uspeh naših smučarjev, čeprav je šesto mesto Mitje Valenčiča lep rezultat. Ker se v športu stvari lahko hitro spreminjajo, pa upam, da spet prihaja generacija tekmovalcev, ki bo čim prej poskrbela za novo slovensko slavje tudi na Pokalu Vitranc,« je povedal zadnji slovenski zmagovalec Vitranca, sedaj pa tudi član OK Pokala Vitranc Jure Košir.
Ob jubileju, ko je Kranjska Gora gostila številne nekdanje smučarske ase, ni manjkal niti prvi slovenski junak Bojan Križaj, ki je na zmagovalnem odru prvič stal konec leta 1977, ko je bil v Kranjski Gori 17. Pokal Vitranc, zadnjič pa je slavil konec leta 1986, ko je bil za njim na odru za zmagovalce na drugem mestu Rok Petrovič. Žal Petrovič, ki je zmagal na 25. Pokalu Vitranc, jubileja ob petdeseti ponovitvi tekmovanja ni dočakal.
»V Kranjski Gori sem se vedno dobro počutil, le vlogo imam sedaj drugačno. Je pa vedno, ko pridem na tekmo, priložnost za obujanje spominov, ki jih je res veliko in so nepozabni,« je povedal Bojan Križaj, ki je užival v družbi nekdanjih sotekmovalcev in spodbujal mlade. »Žal mi je, da naši trenutno niso bolj konkurenčni, morda pa spet pridejo tudi boljši časi,« je dodal Bojan.
Med gosti ni manjkal niti Tone Vogrinec, ki s kranjskogorskimi prireditvami živi že od leta 1961. Najprej je bil tekmovalec, nato trener, direktor in nazadnje funkcionar. »Na začetku je bilo marsikaj drugače, saj so se tekme pripravljale z nogami, ni bilo obdelovalnih strojev, umetnega snega, smučali smo okoli leskovih kolov … Lahko pa rečem, da je bila v vseh teh letih največja sprememba ta, da so iz fiksnih količkov postavili pregibne, druga pa so bile karving smuči, ki so povsem spremenile tehniko,« je povedal Tone Vogrinec in dodal, da je letos v Kranjsko Goro prvič prišel zgolj kot gledalec.
Novi junaki 50. Pokala Vitranc
Tudi številni drugi bučni gledalci (v dveh dneh so jih našteli okoli 15 tisoč) so letos popestrili jubilej Pokala Vitranc, najbolj pa so bili seveda navdušeni nad odličnimi vožnjami novih junakov belih strmin. Tako je v soboto na veleslalomu slavil Švicar Carlo Janka pred Francozom Alexisem Pinturaultom, tretji pa je bil Američan Ted Ligety.
Kot zmagovalec 50. Pokala Vitranc v slalomu se je v zgodovino za vedno zapisal Avstrijec Mario Matt, ki je slavil pred Američanom Nolanom Kasperjem in Švedom Alexom Baeckom. Edini naš smučar, ki je osvojil točke svetovnega pokala, je bil na 6. mestu Triglavan Mitja Valenčič, ki je prav na domači tekmi prismučal najboljši rezultat letošnje sezone. »Gotovo je bila druga vožnja današnjega slaloma ena mojih boljših voženj letos. Vendar sem vesel, da mi je to uspelo prav pred domačim občinstvom,« je povedal Mitja Valenčič, ki je tako poskrbel, da Slovenci in Gorenjci ob jubileju nismo ostali brez svojega junaka.