Ivanka Vidmar je poleg narodnih noš za odrasle izdelovala tudi takšne za punčke, ki so svoje mesto našle pri številnih slovenskih izseljencih po vsem svetu.

Šivala od avbe do spodnjih hlač

Ivanka Vidmar z Zgornjega Brnika se ob svojem 80. rojstnem dnevu in po petdesetih letih dela poslavlja od aktivnega šivanja narodnih noš, po čemer so jo poznali po vsej Gorenjski.

Ivanka Vidmar bo ob letošnjem materinskem dnevu, le tri dni pred svojim 80. rojstnim dnevom, tudi uradno zaključila svoje dolgoletno delo na področju šivanja gorenjskih narodnih noš. Županu Francu Čebulju in Petrovčevi hiši v Cerkljah bo kot zahvalo za vso dolgoletno podporo podarila dve punčki, oblečeni v noši, ki ju je – tako kot na stotine drugih, majhnih in velikih – sama sešila v vseh teh letih.

Odločitev o prenehanju je bila težka, a minulih let, ki jih je preživela za šivalnim strojem, se danes spominja s posebnim veseljem. Svoj prvi šivalni stroj je kot očetovo darilo ob rojstnem dnevu dobila, ko je bila stara 14 let, in šivanju je posvetila vso svojo življenjsko pot. Z njim je vsa ta leta služila kruh, nekaj let pred upokojitvijo pa se je navdušila tudi za izdelavo narodnih noš in šivanje široko nabranih kril, čipkastih rokavov in črnih predpasnikov. »Najprej sem izdelala avbo in to tako, da sem razdrla ogrlico, ki mi jo je teta poslala iz Amerike, in iz nje dobila zlato nitko in koraldice, saj materiala takrat ni bilo mogoče dobiti. Dobro mi je šlo in noše nama z možem vse od takrat v življenje prinašajo neizmerno veselje,« pravi Ivanka Vidmar, ki je noše sešila za več folklornih skupin in številne posameznice, ki so jo spoznavale tudi na sejmih, predavanjih in različnih predstavitvah, na katerih je delila svoje znanje.

Med oblačenjem v svojo nošo navdušeno razlaga, da je ženska gorenjska narodna noša sestavljena iz kar petnajstih oblačilnih kosov – avbe ali zavijačke, ošpetlja, obleke, predpasnika, rute, sklepnika, nogavic … A čeprav jih šivala zdaj ne bo več, z narodno nošo ostaja tesno povezana. »Šivati ne morem več. Leta so naredila svoje in preslabo vidim, veselje pa mi je vzel tudi požar v domači kurilnici, ki mi je pred dvema letoma uničil oba šivalna stroja in vse blago, ki sem ga imela. A v nošo se bom oblačila do smrti, saj mi to prinaša občutek sreče,« še zaključi in doda, da se bosta z možem še naprej z velikim veseljem udeleževala slovesnosti, na katere ju povabijo.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gorje / / 23:02

Dela bodo potekala v več fazah

Gorenjska gradbena družba, podjetje VGP Kranj in INKAING so začeli načrtovano gradnjo infrastrukture v območju državne ceste skozi naselje Spodnje Gorje. Dela bodo zaradi optimizacije dostopov potekal...

Objavljeno na isti dan


GG Plus / nedelja, 3. december 2017 / 18:06

Franc Ziherl - Dimež, slavni kranjski rokovnjač

Seveda je danes lahko govoriti o enem najbolj slavnih kranjskih rokovnjačev Francu Ziherlu - Dimežu. Pred dvestotimi leti, rodil se je 2. decembra 1827 na Gorenji Savi pri Kranju, pa je bilo to še...

Slovenija / nedelja, 3. december 2017 / 18:04

Etnografski muzej v Reziji

Od leta 1995 naprej deluje v Reziji kulturno društvo Muzej rezijanskih ljudi. Ukvarja se z zbiranjem, hranjenjem in urejanjem rezijanskega ljudskega izročila. Leta 2013 je društvo kupilo tipično do...

GG Plus / nedelja, 3. december 2017 / 18:02

Gremo na izlet

Po mnogih rečeh se pozna Gorenjski glas. Ne bi jih našteval. Ena od njih so zagotovo – izleti. Avtobus je običajno že na dan objave napovedi izleta poln. Letos smo morali kar nekaj izletov ponavlja...

GG Plus / nedelja, 3. december 2017 / 15:10

Opojnost gora Marka Žerovnika

Marko Žerovnik je izdal knjigo Opojnost gora, hvalnico naravi in predvsem goram, nad katerimi se avtor kljub dopolnjenemu petinosemdesetemu letu starosti še vedno navdušuje.

Zanimivosti / nedelja, 3. december 2017 / 15:10

Rožljanje parkeljnov

Parkeljni dandanes bolj kot svojo v ljudskem izročilu zapisano vlogo – prestrašiti poredne otroke, preden jih sveti Miklavž vseeno nagradi – svojo moč in vizualno kreativnost pokažejo na turistični...