Šivala od avbe do spodnjih hlač
Ivanka Vidmar z Zgornjega Brnika se ob svojem 80. rojstnem dnevu in po petdesetih letih dela poslavlja od aktivnega šivanja narodnih noš, po čemer so jo poznali po vsej Gorenjski.
Ivanka Vidmar bo ob letošnjem materinskem dnevu, le tri dni pred svojim 80. rojstnim dnevom, tudi uradno zaključila svoje dolgoletno delo na področju šivanja gorenjskih narodnih noš. Županu Francu Čebulju in Petrovčevi hiši v Cerkljah bo kot zahvalo za vso dolgoletno podporo podarila dve punčki, oblečeni v noši, ki ju je – tako kot na stotine drugih, majhnih in velikih – sama sešila v vseh teh letih.
Odločitev o prenehanju je bila težka, a minulih let, ki jih je preživela za šivalnim strojem, se danes spominja s posebnim veseljem. Svoj prvi šivalni stroj je kot očetovo darilo ob rojstnem dnevu dobila, ko je bila stara 14 let, in šivanju je posvetila vso svojo življenjsko pot. Z njim je vsa ta leta služila kruh, nekaj let pred upokojitvijo pa se je navdušila tudi za izdelavo narodnih noš in šivanje široko nabranih kril, čipkastih rokavov in črnih predpasnikov. »Najprej sem izdelala avbo in to tako, da sem razdrla ogrlico, ki mi jo je teta poslala iz Amerike, in iz nje dobila zlato nitko in koraldice, saj materiala takrat ni bilo mogoče dobiti. Dobro mi je šlo in noše nama z možem vse od takrat v življenje prinašajo neizmerno veselje,« pravi Ivanka Vidmar, ki je noše sešila za več folklornih skupin in številne posameznice, ki so jo spoznavale tudi na sejmih, predavanjih in različnih predstavitvah, na katerih je delila svoje znanje.
Med oblačenjem v svojo nošo navdušeno razlaga, da je ženska gorenjska narodna noša sestavljena iz kar petnajstih oblačilnih kosov – avbe ali zavijačke, ošpetlja, obleke, predpasnika, rute, sklepnika, nogavic … A čeprav jih šivala zdaj ne bo več, z narodno nošo ostaja tesno povezana. »Šivati ne morem več. Leta so naredila svoje in preslabo vidim, veselje pa mi je vzel tudi požar v domači kurilnici, ki mi je pred dvema letoma uničil oba šivalna stroja in vse blago, ki sem ga imela. A v nošo se bom oblačila do smrti, saj mi to prinaša občutek sreče,« še zaključi in doda, da se bosta z možem še naprej z velikim veseljem udeleževala slovesnosti, na katere ju povabijo.