Neupoštevanje pravil (5)

Lažje je, če lahko otroci svojo moč preizkušajo v odnosu z brati ali sestrami, saj je to osnova za ustvarjanje odnosov zunaj družine. Pri rivalstvu med sorojenci ni potrebno vpiti pravil na ves glas, niti jih ni treba ves čas ponavljati. V družini se tako in tako mora vedeti, katero vedenje je dopustno in katero ne. Ko se otroci med seboj prepirajo, se čim manj vtikajmo v njihove prepire. Vanje posezimo le, ko gre za varnost ali ko žalitve presežejo meje. Sicer pa se raje držimo pravila, da tega ne bomo gledali, ne poslušali in pojdimo stran. Sploh, če gre za starejše otroke. Otroci so pogosto razočarani, ko izgubijo poslušalce in gledalce. Kadar se bitke ne nehajo, pa dajmo kazen vsem udeleženim, ne da bi dve uri razpravljali o tem, kdo je kriv, kdo je začel in komu se je zgodila krivica. Ne pozabimo, da se otroci radi pogajajo. To jim je v krvi, da vidijo, ali lahko še kaj pridobijo zase ali bo res tako, kot pravimo starši. Otroke navajajmo na določen red in na posledice neupoštevanja pri naslednjih dejavnostih – prehrana, pospravljanje, spanje, obnašanje do drugih, skrb zase, gledanje televizije in igranje na računalnik, pomoč v gospodinjstvu ter varnost na cesti, na igrišču in doma. Oglejmo si naš vsakdan in pomislimo, kje so naše šibke točke in kje močna področja. Kdaj nam zmanjka volje in časa za uveljavljanje pravil? Koga otroci prej slišijo in upoštevajo? Kdo jim daje bolj jasna sporočila? Kaj od vsega nam je najbolj pomembno? Če se neradi pogajamo in hočemo imeti ves čas mir, potem obstaja velika nevarnost, da bomo vse naredili sami – zaradi ljubega miru … Vzgoja zahteva veliko energije in flegmatični starši mislijo, da je dovolj, da povedo pravilo, potem pa se bo vse zgodilo samo od sebe. Otroci pa hočejo imeti pravilo s človekom, kar pomeni, da ga bodo upoštevali, če za njim stoji človek, ki misli zelo resno, kar govori.