Odškodnina za pozidavo zemljišč

Besedilo: Cveto Zaplotnik
Kategorija: Gospodarstvo / / 06:00

Predlagane spremembe zakona o kmetijskih zemljiščih znova uvajajo odškodnino za spremembo namembnosti kmetijskih zemljišč v stavbna, v povprečju naj bi ta znašala deset evrov za kvadratni meter.

Kranj – Vlada je določila spremembe zakona o kmetijskih zemljiščih, s katerimi želi zaščititi kmetijska zemljišča pred pozidavo in drugimi oblikami razvrednotenja, zagotoviti obdelanost kmetijskih zemljišč, odpraviti nekatere administrativne ovire pri agromelioracijah in komasacijah ter preprečiti zlorabo darilnih pogodb pri prometu s kmetijskimi zemljišči, gozdovi in kmetijami. Po predlaganem zakonu naj bi določili trajno varovana in druga kmetijska zemljišča, prvih naj bi bilo okrog 150 tisoč hektarjev in drugih okoli 350 tisoč. Na trajno varovanih zemljiščih bodo dopustne le agrarne izboljšave, postavitve pomožnih kmetijskih objektov, urejanje poljskih poti in različni komunalni vodi, to območje pa bo možno spreminjati šele po desetih letih, le za infrastrukturne objekte državnega pomena, za preselitve kmetij in za nekatere druge posege izjemoma tudi prej.

Odškodnina odvisna od bonitete zemljišča

Na druga kmetijska zemljišča bo sicer možno posegati, vendar bodo graditelji morali za to plačati odškodnino zaradi spremembe namembnosti, kar bo tudi eden od pogojev za izdajo gradbenega dovoljenja. Odškodnina se bo odmerila za kvadratni meter na podlagi bonitete zemljišča, kot jo izkazuje zemljiški kataster, in bo v povprečju znašala deset evrov, za najboljša zemljišča (z boniteto sto) pa 25 evrov. Investitorji bodo plačali 70 odstotkov predpisane odškodnine, če bodo na kmetijskih zemljiščih bonitete od ena do štirideset gradili kmetijske objekte, objekte, načrtovane z državnimi prostorskimi načrti, ter objekte za potrebe občine ali države s področja športa, zdravstva, šolstva, socialnega varstva, znanosti, kulture, prometne, energetske, komunalne in vodne infrastrukture.

Konec zlorab z darilnimi pogodbami

Vlada bo posegla tudi v sklepanje darilnih pogodb. Po novem bo lastnik kmetijskih zemljišč, gozdov ali kmetije lahko sklenil darilno pogodbo le z omejenim krogom upravičencev, in sicer z zakoncem oz. zunajzakonskim partnerjem, otroki, starši, brati, sestrami, nečaki in vnuki pa tudi z zetom, snaho oz. zunajzakonskim partnerjem otroka, če so člani iste kmetije, ter z občino ali državo. Doslej se je namreč dogajalo, da so darilne pogodbe medsebojno sklepali tudi ljudje, ki niso bili v sorodstvenem razmerju, s tem pa so se izognili določilom o prednostnem vrstnem redu pri prometu z zemljišči in kmetijami. Še več: običajno so lastniki zemljišč sklenili tovrstne pogodbe s potencialnimi investitorji, ki so potlej zemljišča spremenili v stavbna oz. jih prodali po občutno višji ceni.