Mesto pod mestom

Slikovita zgodovina mesta Celja je navdušila izletnike Gorenjskega glasa, na Primskovem pa so se v četrtek za kratek čas ustavili kurenti, ki že tradicionalno od svečenice naprej prinašajo dobro in odganjajo slabo.

Ptujski kurenti so s svojim princem v četrtek popoldne na parkirišču gostilne Pr Matičku na Primskovem začeli svoj krajši pohod. Zvonci so zapeli značilno pesem, poskakovanje in ples sta na okna in vrata privabila domačine. Z okoli 35 kilogrami težko opravo, ki jo sestavljajo maska, gamaše, ježevka in zvonci, so se odpravili do bližnje osnovne šole, podružnice OŠ Simona Jenka, kjer so jih otroci že radovedno pričakovali. »Si lahko nadenem masko,« je bilo najpogostejše vprašanje osnovnošolcev, ki se rajajočih kurentov niso prav nič bali.

Petek pa je bil namenjen obisku Celja in Term Dobrna. Tokrat je izletnike Gorenjskega glasa pot najprej vodila v Celje, kjer so se sprehodili skozi mesto, si ogledali 'mesto pod mestom', arheološko razstavišče v kleti Knežjega dvorca, doslej največje predstavitve ostankov rimske Celeie 'in situ'. Med sprehajanjem so med starodavnimi zidovi začutili zgodbo o bogati zgodovini Celja.

Tokrat je bilo izletnikov za skoraj dva avtobusa, med njimi pa smo naleteli na navihanega in nasmejanega 96-letnega Albina Pogačnika z Labor. Je izjemen poznavalec antične numizmatike. Albin je kljub svoji starosti še zelo čil, vedoželjen in radoveden gospod, le sluh mu nagaja. Ker je bil njegov dedek Avstrijec, mama Madžarka, govori Albin tekoče madžarsko kot tudi nemško. Numizmatika predstavlja njegovo posebno ljubezen. Z njo se ukvarja že več kot osemdeset let. Za izlet z Gorenjskim glasom pa se je odločil predvsem zato, ker je v napovedanem programu zasledil ogled razstave o Almi M. Karlin v Celju. Albin je namreč pred kratkim prebral knjigo o njej in dekle ga je očaralo. Alma je bila pisateljica, svetovna popotnica, raziskovalka, poliglotka in teozofinja, svetovljanka in eminentna celjska osebnost, ki pa je znala nemško boljše kot slovensko in so ji to večkrat tudi očitali. Odraščala je pač v času Avstro-Ogrske; doma je bila deležna nemške vzgoje, kot sama piše, saj je njena mama skoraj štirideset let službovala na nemški šoli. Govorila je osem jezikov, potovala okoli sveta, po vrnitvi domov pa vsa doživetja zabeležila. V nemškem kulturnem prostoru je bila v tridesetih letih 20. stoletja zelo popularna. Pri nas pa dokler je niso v šestdesetih letih prejšnjega stoletja 'odkrili' slovenski etnologi, Karlinova ni doživela pravega odziva na svoje delo.

Po obisku Celja je sledilo bogato kosilo v Termah Dobrna in popoldansko kopanje. Pred kopanjem pa je sledila še animacija v kavarni Term, kjer smeha ni manjkalo. Domov so se izletniki prijetno utrujeni odpravili v večernih urah.