Odmev na Prešernovo proslavo: "Kdo (nas) uči?"

Proslava slovenskega kulturnega praznika na Bledu pri prvem spomeniku dr. Francetu Prešernu je bila tudi letos vmesna postaja 9. pohoda spomina in prijateljstva iz Radovljice v Vrbo v organizaciji Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo.

Ne samo lepo vreme, ko »sonce bo dobrohotno nam dalo srečno leto« in dan, ampak tudi sama ideja spomina in prijateljstva je letos privabila več kot štiristo pohodnikov in veliko obiskovalcev. Bil je prijeten Prešernov program recitacij in petja, dopolnjen z govoroma o kulturnem prijateljevanju in medsebojnem povezovanju z vzpodbudnim zaključkom: Bodimo prešerni.

 

Ko so nam stoletja dopovedovali, da je naša samostojnost in svoboda »Zgubljena vera«, je pred dvajsetimi leti »v sovražnike 'z oblakov rodu naš'ga trešči(l) grom«. Ločili smo se od države, ki je s sistemsko strukturnimi ukrepi grobo kršila človekove pravice. Verjeli smo in še verjamemo (ne samo eno noč), da »edinost, sreče, sprava k nam naj nazaj se vrnejo«. Ko se zate, samostojna Slovenija, v letu slavnostnih obletnic pije in poje Zdravljica za naš up, nas, Slovence, Prešeren še posebej opozarja, naj »ljubezni domačije noben naj vam ne usmrti strup«. Je ta strup Titova cesta, odlikovanje Ertlu, Stisnjena pest?

 

Partizanska pesem (ki nas spominja na med NOB obljubljeno demokracijo, a smo jo dobili šele po 65 letih diktature), s katero so prišli pohodniki v »to podobo raja« in zagledali »osredek Blejskega jezera (…) božjo pot Marije«, ter slavnostni govornik (ki sicer izreka popolno podporo odlikovanju Tomaža Ertla) nista zmogla »izbrisat' spomina nekdanjih dni«.

 

Mnogim prav nasprotno!

 

Prešerna ljubiti se pravi ljubiti lepoto in resnico in pravico (Oton Župančič).

 

Franc Pintar, Bled