Komentar: Le čevlje sodi naj kopitar

Naj takoj pojasnim. Ne, ne bom pisala o Anžetu Kopitarju, našem najboljšem hokejistu, ki svoj talent in gorenjsko trmo iz tekme v tekmo potrjuje v najmočnejši hokejski ligi na svetu, NHL. Pa bi lahko. Lahko bi pogledala njegovo statistiko, napisala število podaj in golov v tej in prejšnjih sezonah, njegov zaslužek … in pod vsemi podatki napisala, da je Anže naš najboljši hokejist vseh časov. Morda bi mi kdo, ki je včasih navijal za Cveta Pretnarja, ki mu je všeč igra Tomaža Razingarja ali bratov Rodman, skušal oporekati, toda zgolj Anžetova statistika je zadosten dokaz, ki bi utišal celo tiste, ki v hokeju morda niso uspeli in zato s kančkom grenkobe spremljajo uspehe Hrušičana.

Tokrat bom pisala o njegovem »sosedu« Francetu Prešernu. Priznali smo mu, da je naš največji pesnik, za svojo himno smo izbrali vrstice iz njegove Zdravljice in po njem marsikaj poimenovali. Tudi Prešernovo gledališče v Kranju. Tisto gledališče, ki skrbi, da tudi na kulturo ne bi pozabili. In ki je trenutno brez direktorja. To sicer ne bi smelo biti usodno, saj ima v. d. direktorice in predvsem dobre igralce. Boj zbuja skrb dejstvo, da direktorja morda še dolgo ne bo imelo. Pa bi ga lahko. Na razpis sta se že lani spomladi javila dva primerna kandidata. Poleg znanega slovenskega igralca in direktorja zadnjih let Boruta Veselka še Ivana Djilas. Režiserka, ki se je rodila in magistrirala v Srbiji, zadnja leta pa živi in dela v Sloveniji.

In ko so tisti, ki se na stroko razumejo (strokovni svet in svet Prešernovega gledališča), odločili, da je vloga Ivane Djilas temeljitejša, bolj vizionarska in premišljena ter prilagojena razmeram, ter dali prednost mladi režiserki, so kranjski svetniki Djilasovo izbrali za novo direktorico. Toda Borut Veselko, ki mu napak tudi niso mogli dokazati, je uspel s pritožbo o postopkovnih napakah in o dokončnem imenovanju naj bi prejšnji teden znova odločal mestni svet. A ni. Raje so razpravljali, kako sramotno je, da se na razpis ni javil niti en pravi Kranjčan (slišali smo celo, da se niti pokojni France ni rodil v Kranju, a je bil k sreči vsaj Gorenjec) in kako pomembno je, da je direktor naš. Če pa že ni, bi ga lahko rešila le dobra statistika, ne pa »nekakšno« mnenje strokovnjakov, iz katerega ni razvidno niti to, kakšne politične barve so bili tisti, ki so ga sestavljali.

Pa smo znova pri Anžetu Kopitarju. Po vsaki tekmi, po vsaki sezoni je namreč jasno, koliko je dal golov, koliko podaj, koliko minut je bil na ledeni ploskvi. In zato ne potrebuje nobenega drugega »kopitarja«, ki bi presojal, zaradi česa je med najboljšimi na svetu.